Matični parlamentarni odbor je obravnaval že drugi predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, potem ko je DZ prejšnjega na januarski seji zavrnil. Novi predlog je praktično enak prejšnjemu, vsebinska sprememba je le v 159. členu, kjer je dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek.

Predlog zakona v nacionalni pravni red prenaša tudi tri evropske direktive, pri čemer je Slovenija že prejela uradni opomin Evropske komisije zaradi zamude pri prenašanju določenih določb. Če torej zakon ne bo sprejet, bi lahko Slovenija prejela tudi finančno kazen, je dodala.

Zakonodajno-pravna služba: Pripomb niso upoštevali

Na predlog zakona je kup pripomb podala zakonodajno-pravna služba DZ-ja, ki je ocenila, da v novem predlogu zakona obsežne vsebinske pripombe, podane že v obravnavi predhodnega zelo podobnega predloga, niso bile upoštevane. Tako se med drugim porajajo vprašanja glede varstva osebnih podatkov, pri čemer med drugim opozarjajo na zbiranje velikega števila osebnih podatkov "na zalogo", nesorazmerno omejevanje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter obsežno povezovanje baz podatkov.

Kot problematična je zakonodajno-pravna služba označila tudi široka pooblastila inšpektorjev, prav tako se preveč vsebine prepušča podzakonskim predpisom.

Predstavnik Urada RS za preprečevanje pranja denarja Ivan Radulovič pa je poudaril, da je urad poseben organ, ki mora imeti izredne pristojnosti, da lahko uspešno deluje. "Brez finančnih obveščevalnih podatkov urad ne more učinkovito funkcionirati. Podatki pa mu morajo biti na voljo pravočasno, dostop, ki bi trajal preveč časa, bi spet omejil njegovo učinkovitost," je dejal. Zatrdil je, da Slovenija s tako ureditvijo ni unikum.

Polnar na sejo ni vabil informacijske pooblaščenke, ker je nihče ne upošteva

Predsednik odbora za finance Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS-a je menil, da gre pri kritikah na račun novega predloga zakona za "odkrivanje tople vode". Ker informacijska pooblaščenka "že pet let ponavlja iste stvari in opozarja, pa tega nihče ne upošteva", se je Polnar tudi odločil, da urada informacijskega pooblaščenca na to sejo ni povabil.

Dušan Verbič (Konkretno) je spomnil, da je vsako leto opranih več milijard evrov denarja. Ocenil je, da je predlog zakona škodljiv zlasti za tiste, ki izvajajo družbeno škodljiva dejanja.

Opozicijski poslanci so predlogu nasprotovali. Nataša Sukič iz Levice je poudarila, da so urad za preprečevanje pranja denarja v zadnjih mesecih napolnili ljudje s strankarskimi izkaznicami. "Absolutno se strinjam, da je te zadeve treba preiskovati, a pri tem ne moremo povoziti pravic," pa je poudaril Vojko Starovič (SAB). Medtem ko je Andreja Zabret (LMŠ) spomnila, da je po oceni informacijske pooblaščenke problematičen že obstoječi zakon, zato urad razmišlja o presoji njegove ustavnosti. "Ne gre za cinizem, paniko in strahove opozicije. Gre za neustavnost členov in za v veliki meri neustaven zakon," je dejala.