Pot ob žici je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane, speljana pa je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno omejevala mesto. PST je danes štiri metre široka pot, s peskom je je posute približno 22 kilometrov, preostanek poti pa je zaradi pozidave in širitve mesta speljan po mestnih ulicah.

Kljub vztrajnim prizadevanjem več generacij graditeljev pot do danes še ni v celoti sklenjena, sedem odstotkov trase ni primerno urejene, pravi ljubljanski podžupan in avtor zdajšnje ureditve poti Koželj.

Dodaja, da je zato toliko bolj pomembno, da se potek, zelenje, oprema in objekti na poti sproti vzdržujejo in neprestano obnavljajo, kot da bi bila živ organizem. "Pot je namreč najbolj zahteven javni prostor, ki poteka skozi različna območja mesta in krajine, kjer se izmenjujejo različne ureditve. Nekateri elementi poti so bolj, drugi manj obstojni, eni materiali terjajo več, drugi manj vzdrževanja, tudi različne vrste drevja niso enako občutljive in imajo drugačno življenjsko dobo. Tako smo v zadnjih letih morali zamenjati štiri brvi, več kot dvesto klopi in skoraj tisoč bolnih, poškodovanih in posušenih dreves", pojasnjuje.

Za vzdrževanje poti 200 tisočakov
Na Mestni občini Ljubljana so nam pojasnili, da je v lokalnem proračunu za redno vzdrževanje - košnja, pobiranje odpadkov, praznjenje košev za smeti, čiščenje zelenic in pokošenih površin, urejanje travnih robov in živih mej, skrb za peščene in tlakovane površine - namenjenih približno 200.000 evrov, letos pa so za obnovo poti čez Golovec namenili še dodatnih 200 tisočakov.

Dodajajo, da so na območju PST-ja v zadnjih dveh letih namestili tudi osem pitnikov, pet otokov za trim (Brdnikova, Žale, Hrušica, Golovec, Murgle) in nekaj za za fitnes (Koseški bajer, Polje). Prav tako so na Grbi zasadili tudi mestni sadovnjak s starimi vrstami jablan, hrušk in sliv ter drugimi redkejšimi vrstami sadnih dreves.

Simbolni prostor novih oblik
Ob tem, ko narašča občutljivost za naravno okolje in zdrav, dejaven življenjski slog prevzema vse več ljudi, se spreminjata tudi funkcija in pomen poti, je prepričan Koželj.

Medtem ko njeno izvorno zgodovinsko pričevanje obujajo tradicionalne prireditve, postaja PST vedno bolj privlačen prostor za vsakodnevno sproščanje in druženje - pot uporabljajo prebivalci mesta vseh starosti in socialnega položaja in to za vedno več oblik športnih, rekreativnih, kulturnih in družabnih dejavnosti na prostem, zato postaja simbolni prostor novih oblik povezanosti in pripadnosti ljudi mestni skupnosti, dodaja.

Najdaljši mestni drevored
Je bil PST tudi dejavnik pri pridobitvi naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, s katerim se letos ponaša Ljubljana? "Zelene površine so bile eden izmed kriterijev pri izbiri zelene prestolnice, hkrati pa je Pot spominov in tovarištva edinstven in najdaljši mestni drevored," pojasnjujejo na MOL-u. Skupno je ob celotni trasi poti posajenih kar okrog 7.000 dreves.

Identiteta Ljubljane je po zaslugi naravnih danosti in premišljenega urbanističnega načrtovanja izrazito zelena, saj zelene površine predstavljajo skoraj tri četrtine vseh površin, dodajajo na občini.

Odkar je Ljubljana osvojila naziv zelene prestolnice, tudi na Turizmu Ljubljana pravijo, da še posebej poudarjajo številne zelene površine v mestu, ki dvigujejo kakovost bivanja v mestu in vabijo k odločitvi, da je mesto vredno obiskati in doživeti.

Italijani si naročijo voden ogled
Tudi samo Pot spominov in tovarištva tržijo v turističnem smislu. "Rekreacijska pot poteka tam, kjer je v času druge svetovne vojne mesto obkrožala vojaška zapora z bodečo žico, kar je zanimivo tudi tujim obiskovalcem in novinarjem. Tudi zato jo predstavljamo v brošurah in na promocijskih nastopih v tujini," so pojasnili za MMC.

"Na željo obiskovalcev ogled dela PST-ja vključimo tudi v naročene vodene oglede. Tako smo lani na ogled popeljali 360, letos marca pa 52 italijanskih učencev, ki so imeli vodstvo izključno po PST-ju. Sicer se v sklopu rednih ogledov vsako prvo soboto v mesecu del vodstva odvije na PST-ju, obiskovalcem pa vodnik predstavi njeno namembnost danes in vlogo v zgodovini," so dodali.

Živ spomenik
Kako pa samo pot doživljajo Ljubljančani? "V očeh starejših prebivalcev Ljubljane, ki so preživeli drugo svetovno vojno in življenje v Ljubljani, skoraj 1.200 dni ograjeni z žico, je Pot spominov in tovarištva predvsem pomemben zgodovinski spomenik," pravi Nuša Kerševan, nekdanja županja in častna meščanka Ljubljane, danes pa predsednica Društva Zeleni prstan, ki skrbi za PST.

Po letu 1991, ko je takratna mestna oblast požagala jambore za zastave ob mestnih vpadnicah in zanemarila vzdrževanje PST-ja celo z grožnjo uničenja, se je zanimanje Ljubljančanov in Ljubljančank še povečalo in organiziran je bil najprej iniciativni odbor za ohranitev PST-a, ki je prerastel v društvo civilne družbe, imenovano Zeleni prstan, ki od leta 1992 skrbi za ohranjanje namena in pomena tega spomenika, Kerševanova opisuje nastanek društva.

Po njenih besedah so prebivalci mesta vseh rodov že v samem začetku pot sprejeli za svojo, ne le ob množičnih pohodih ob obletnici osvoboditve mesta 9. maja, ampak tudi za vsakodnevne sprehode, teke, kolesarjenje in srečevanje s prijatelji. "PST obišče vsako leto več pohodnikov, tekačev in kolesarjev, prav tako pa je vsako leto večja udeležba na organiziranem Pohodu ob žici, ki je letos organiziran že šestdesetič," je dodala.

Pravi, da gre za živ spomenik, ki so ga s posaditvijo novih dreves, novimi klopmi, prenovljenimi brvmi ter urejenimi prostori za športne in rekreativne aktivnosti še obogatili. V knjigi, ki jo je izdalo društvo ob 50. jubilejnem Pohodu ob žici, pa je takratni predsednik društva, akademik Matjaž Kmecl, v uvodu med drugim zapisal: "Varujmo to svojo Pot, kot smo jo doslej - za njo stoji velika zgodovina in ob njej ljubi zeleni dih narave".

Na tisoče ljudi po Poti
Po Poti spominov in tovarištva pa vsako leto v četrtek, petek in soboto pred 9. majem, ko Ljubljana praznuje mestni praznik, dan miru, Evropa pa konec druge svetovne vojne, poteka pohod. Nanj se vsako leto najprej odpravijo otroci iz ljubljanskih vrtcev, dan pozneje se na pot podajo učenci in dijaki šol, vrhunec pa bo dogajanje doseglo danes z množičnim pohodom meščanov in tekom trojk.

Lani se je v treh dneh na pohod ali na tek po 35 km dolgem obroču okoli Ljubljane v spomin na njeno osvoboditev v 2. svetovni vojni podalo kar 35.000 udeleženk in udeležencev. Pohod po Poti ob žici se je pred dnevi sicer vpisal v register žive kulturne dediščine.