Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje opozarjajo, da je družin, ki ne zmorejo stroškov vrtca in šole, vedno več. Do deset jih vsak dan potrka na njihova vrata. Po besedah Anite Ogulin stiska prizadene predvsem otroke: "Dobesedno jih poškoduje. V zadnjem času smo priča precej grdim selekcijam po šolah, kjer preprosto označijo, kateri otrok oziroma starši niso zmožni plačati." Ogulinova opozarja, da družine, ki jim pomagajo pri ZPM-ju Ljubljana Moste - Polje, niso neplačniki po lastni izbiri, ampak se v stiski znajdejo zaradi nepričakovanih dogodkov: izgube službe, bolezni enega izmed staršev, smrti v družini. Takrat se začnejo nabirati tudi dolgovi. Dolgovi, ki bi jih lahko čez nekaj mesecev odplačali, če ne bi v tem času vrtoglavo narasli. "Dolg, ki je znašal 750 evrov, je v dveh letih narasel na 8.000 evrov. Si zamišljate družino, ki je želela biti redna plačnica, pa je zaradi smrti v družini in posledične izgube prihodka prišla do tega stanja? To družino so dobesedno zablokirali. Ko je prišla k nam, je bila popolnoma nemočna. Duševno obolela, fizično obolela, socialno izključena. Ker je bila dobesedno osramočena pred vsemi," pripoveduje Ogulinova.

Ker je revščina širši družbeni problem, na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje državo pozivajo, da s sistemskimi ukrepi zaščiti družine pred začaranim krogom revščine. V ta namen so pripravili že tretji manifest, v katerem državo pozivajo, naj poskrbi za pravočasno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev centrov za socialno delo, celostno reši stanovanjsko problematiko socialno najšibkejših, vzpostavi poroštveni sklad države, namenjen ureditvi moratorija na plačila najemnin in drugih stroškov, zagotovi resnično brezplačno šolo za vse, uporablja načelo sorazmernosti, ko gre za odločitve o vložitvi oziroma dopustitvi izvršb, otroške dodatke izvzame iz socialnih transferjev in vzpostavi programe, ki bodo omogočali aktivacijo socialno ogroženih ljudi.

Ogulinova pripoveduje, da družina, ki se znajde v finančni in materialni stiski, funkcionalno popolnoma propade: "In ko jo opolnomočimo, ji povemo, kakšne so njene pravice, kje jih lahko uveljavlja, in ko ji pomagamo do teh pravic, je znova opolnomočena in zmore sama naprej. Zato je tako pomembno, da pomagamo celostno in celovito. Ne samo s hrano, ne samo s plačilom neke položnice oziroma dolga, ampak tako, da družino znova opolnomočimo, da se znova aktivira in sama rešuje svoje probleme. Mi imamo, recimo, obdobje dveh let, ko je družina iz brezna revščine spet sposobna skrbeti sama zase, pa mnogokrat ne samo zase, družbi vrača vse, kar je prejela."

Vrtci in šole: več plačilne nediscipline kot nezmožnosti

V ljubljanskem Vrtcu Jarše se srečujejo z zamudami pri plačevanju stroškov, a kot opozarja ravnateljica Diana Šumenjak, gre bolj za plačilno nedisciplino kot nezmožnost. Družine v stiski se obrnejo na vodstvo in skupaj z njim iščejo rešitve; od obročnega odplačila dolga in odloga plačila do pomoči pri prošnjah za socialno pomoč. Sodne izterjave so redke, sprožijo jih po 120 dneh: "Pri svojem poslovanju moramo spoštovati zakonodajo in se držati postopkov izterjave."

"Socialno šibki zelo pretehtajo, kaj si bodo privoščili, držijo se rokov plačila, tudi mi jih seznanimo z vsemi možnostmi, od sredstev šolskega sklada do pomoči, ki jo ponuja država," dodaja ravnateljica Osnovne šole Bežigrad Maja Rakun Beber. Opaža tudi, da je socialni čut na šoli dobro razvit: "Nekajkrat se nam je že zgodilo, da so starši drugih otrok pokrili stroške nadstandarda za učenca v socialni stiski."

"Tožbe izdamo šele potem, ko izčrpamo vse načine in sredstva, da bi zmanjšali stisko. Seveda se s tem ne reši problema, kajti starši niso zaposleni ali pa delajo za minimalno plačo," priznava Darinka Fister iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Dodaja, da na njihovi šoli razredniki staršem ponudijo možnost, da oddajo vlogo za delno oziroma celotno kritje stroškov za določene dejavnosti. Na podlagi oddanih vlog se vodstvo, socialna služba in predstavniki šolskega sklada odločijo, komu pripada pomoč. Priznava pa, da si nekateri ne upajo prositi za tovrstno pomoč: "Žal si ne upajo priznati, v kako težkem položaju so."

Stisko povečujejo centri za socialno delo

Ravnateljica Vrtca Jarše opozarja na težave, ki jih socialno najšibkejšim povzročajo centri za socialno delo: "Centralizacija izdajanja odločb o subvencijah je povzročila nemalo težav in stisk staršev, ki smo jih morali pragmatično reševati, saj so centri za socialno delo z izdajo odločb zamujali in še zamujajo za tri mesece." Na to, da zamuda pri izplačilu javnih sredstev ogrožene družine pahne v še večjo socialno stisko, opozarja tudi Anita Ogulin in dodaja: "Izvedeli smo, da je v takšnem primeru mogoče dobiti avansna sredstva, a v praksi tega žal ni."

Visoki stroški izvršb

Prav tisti, ki nimajo kje vzeti, se pogosto znajdejo tudi v primežu izvršiteljev oziroma rubežnikov. Slovenska sodišča vsako leto obravnavajo približno 150 tisoč izvršb. Pri tem pa nastajajo dodatni stroški: bank, odvetniški in sodni stroški, stroški cenilca … Sodna taksa za elektronsko vloženi predlog za izvršbo znaša 44 evrov, za papirnati predlog 11 evrov več. Pritožba dodatnih 55 evrov. Če rubež ni uspešen, izvršitelj zaračuna od dobrih 50 do 80 evrov, odvisno od terjatve. Nekdanji izvršilni sodnik Andrej Ekart pojasnjuje, da so pri nas te tarife dvakrat do trikrat višje kot na primer v Nemčiji, kjer so izvršitelji javni uslužbenci: "Za neuspešen rubež v Avstriji oziroma Nemčiji bi izvršitelj zaračunal nekje 30 evrov, pri nas pa približno dvakrat toliko, če terjatev znaša okoli 2.000 evrov."

Kako presekati začarani krog revščine, kakšne sistemske rešitve bi morala sprejeti država, bi morali omejiti stroške izvršb? Kakšne rešitve pristojnim ponujajo organizacije, ki vsak dan pomagajo ljudem v socialni stiski? Odgovore so iskali v oddaji Koda, ki si jo lahko v celoti ogledate v spodnjem videu!