Predlog sprememb volilnega sistema, ki je sledil junijskemu posvetovalnemu referendumu o uveljavitvi preferenčnega glasu na volitvah v DZ, so poslanci Gibanja Svoboda v parlamentarni postopek vložili januarja.

Pri tem so sledili predlogu opozicijskega NSi-ja, na poslanske glasove katerega so računali za dosego dvotretjinske večine, potrebne za uveljavitev teh sprememb. Predlog med drugim predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Slednje pa zahteva tudi spremembo ustave.

"Namen vložitve in sprejetja tega predloga, ki zajema spremembo ustave in bi mu sledila še sprememba zakona o volitvah v državni zbor, je uresničitev oz. implementacija volje volivk in volivcev, ki so 9. junija 2024 na posvetovalnem referendumu podprli uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v državni zbor z več kot 70-odstotno podporo," so ob tem v današnji zahtevi za sklic seje ustavne komisije znova poudarili predlagatelji. Ustavno komisijo sicer vodi Jožef Horvat (NSi).

Časa v tem mandatu ni več veliko

Hkrati so spomnili, da doslej vrsta drugih predlogov za ukinitev volilnih okrajev in uveljavitev preferenčnega glasu ni bila uspešna, s predlaganimi spremembami ustave pa bi naredili pomemben korak k izboljšanju delovanja ustavnega sistema, izboljšali kakovost, neposrednost in enakomernost ljudskega predstavništva v njem ter dosledneje uresničili odločbo ustavnega sodišča, ki je v preteklosti ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.

Glede na to, da je postopek spremembe ustave, ki bi mu nato sledilo še spreminjanje zakona o volitvah v DZ, kompleksen in dolgotrajen, ter upoštevajoč, da se naslednje leto zaključi mandat aktualnega sklica DZ-ja, predlagatelji seje zahtevajo, da se obravnava predloga za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona na ustavni komisiji začne čim prej. To bi po njihovih navedbah omogočilo, da še v aktualnem mandatu zakonodajni postopek pripeljejo do konca ter s sprejemom predlaganih sprememb zakonodaje uresničijo voljo volivcev.