Kolegij predsednika DZ-ja se je na seji dogovoril o sklicu izredne seje, ki so jo zahtevali v opozicijskih poslanskih skupinah Levica, LMŠ, SAB in SD, na njej pa bodo poslanci na predlog opozicije odločali o noveli zakona o drugem tiru, s katero bi iz zakona črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital.

Potem ko so v koaliciji v četrtek vložili že drugi predlog za razrešitev predsednika DZ-ja, je Igor Zorčič sam predlagal, naj se ta točka uvrsti na dnevni red omenjene seje. A takšen predlog ni dobil zadostne podpore, saj so ga podprli le v opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP).

Predstavniki preostalih poslanskih skupin (SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS) so po premoru, ki so ga zahtevali, glasovali proti, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili.

Zorčič bi rad, "da se ta saga zaključi"

Zorčič je v odzivu dejal, da je presenečen, da so predlagatelji zahteve za njegovo razrešitev na kolegiju zavrnili predlog, da bi o tem odločali na prvi izredni seji, ki bo v sredo.

Če nekdo zahteva, da se DZ opredeli na primer do razrešitve predsednika DZ-ja, potem mora tudi on kot predsednik to dati čim prej na sejo, je danes pojasnil Zorčič.

Dodal je, da je predlagal prvi mogoči datum, z namenom, da zadevo čim prej razrešijo. "Ne nazadnje je tudi v mojem interesu, da se ta saga zaključi. A sem presenečen ugotovil, da koalicija ni za to," je dejal in dodal, da te igre ne razume več. Po Zorčičevih besedah zdaj ni povsem jasno, kaj naj z zahtevo za glasovanje o njegovi razrešitvi sploh počnejo oziroma kdaj bo prišla na dnevni red. O morebitnem odstopu s funkcije, k čemur ga je koalicija pozvala, pa se še ni odločil.

Tudi v opoziciji so kritični. Poslanka LMŠ-ja Jerca Korče je dogajanje označila za absurd in še en dokaz, kako ta koalicija "blefira, da ima glasove". Če glasovi so, bi bilo po njenih besedah pričakovati, da razširijo izredno sejo, glasujejo in se pokaže, ali glasovi za razrešitev so ali ne.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je znova ugotavljal, da so v položaju, ki mu v Angliji pravijo "obešen parlament", ko je zaradi razmerij moči zelo težko odločati in sprejemati odločitve. Po dogajanju okoli podpisov za Zorčičev odstop današnja zavrnitev predloga za odločanje o njegovi razrešitvi po Vatovčevi oceni kaže na to, da koalicija nima več potrebnih glasov niti za običajne postopke, ki se sprejemajo na kolegiju.

14. maja o zakonu o nalezljivih boleznih, medijih, železniškem prometu

Sprva je bilo predvideno, da bi se seja začela v torek, 11. maja, ob 14. uri, a je Vatovec predlagal, da jo prestavijo na sredo. O datumu seje bo zdaj, kot je napovedal, odločil Zorčič, ko bo znano, koliko časa za razpravo so najavile poslanske skupine.

So se pa na kolegiju dogovorili o sklicu druge izredne seje, ki bo v petek, 14. maja, na njej pa bodo odločali o noveli zakona o nalezljivih boleznih, noveli zakona o državni upravi, spremembah zakona o medijih in noveli zakona o železniškem prometu.

Vladna novela zakona o nalezljivih boleznih sicer uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem, novela zakona o državni upravi pa določa, da se na ministrstvu za zdravje namesto dveh lahko imenujejo trije državni sekretarji. Spremembe zakona o medijih se nanašajo na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov, z novelo zakona o železniškem prometu pa se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva.

17. maja o ustavni obtožbi premierja

Kolegij predsednika DZ-ja se je dogovoril tudi o sklicu seje, ki se bo začela 17. maja. Osrednja točka bo ustavna obtožba predsednika vlade, ki so jo vložili v opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u. Očitajo mu kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja epidemije covida-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covidu-19, ki bi jih lahko. Očitajo mu tudi pritiske na medije in tožilstvo.

Poleg tega bodo poslanci na majski seji odločali o predlogu ustavnega zakona za vpis znakovnega jezika v ustavo. Po predlogu bi ustavo dopolnili z novim 62.a členom, s katerim bi zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Glede na podporo na ustavni komisiji je pričakovati, da bo predlog na seji sprejet soglasno.

Davčnih zakonov še ne bo na majski seji

Na majski seji pa DZ še ne bo imel na mizi sprememb treh davčnih zakonov, novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost, za katere je vlada predlagala obravnavo po nujnem postopku. A predlog za nujni postopek na seji kolegija ni dobil zadostne podpore, saj so zanj glasovali le v koalicijskih SDS-u, NSi-ju in SMC-ju ter opozicijskih DeSUS-u in SNS-u, ki pa na kolegiju nimajo zadostne večine.

Enako se je zgodilo tudi v primeru predlogov, da se po skrajšanem postopku obravnavajo novele zakonov o vojnih invalidih, o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo in o žrtvah vojnega nasilja. So pa na kolegiju večinsko potrdili skrajšani postopek za noveli zakonov o prevozih v cestnem prometu in o zadrugah.

Program dela za poletje še ni potrjen

Koaliciji, skupaj s poslanskimi skupinami DeSUS-a in SNS-a, tudi ni uspelo potrdili terminskih programov dela DZ-ja za junij in julij. V opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in NeP-ju namreč predlogov niso želeli podpreti, dokler poslanci NeP-ja ne bodo dobili pravice do sodelovanja v delovnih telesih.

Vodja poslanske skupine NeP-ja Janja Sluga je ob tem pozvala koalicijo, naj do torka pripravi svoj predlog nove razdelitve mest v delovnih telesih, saj do zdaj svojih predlogov niso imeli, prav tako se po njenih besedah niso znali opredeliti do opozicijskih. V LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in NeP-ju so bili namreč že trikrat neuspešni s predlogi za spremembo mest v delovnih telesih po spremenjenih koalicijsko-opozicijskih razmerjih.