V sredo ponoči, "pet pred 12. uro", so nove koalicijske partnerice Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, Socialni demokrati in DeSUS podpisale koalicijsko pogodbo, v kateri so izpostavile prioritete svojega vladanja in zaveze v delovanju nove vlade.

Za mnenje o načrtih in stališčih prihodnje vlade smo povprašali nekaj sogovornikov, strokovnjakov na svojih področjih.

Prioriteta bo gospodarski zagon
Glede na trajajočo gospodarsko in finančno krizo, ki drži državo v primežu in zaradi katere padajo bonitetne ocene ter zanimanje tujih gospodarskih partnerjev, bodo prioritete nove vlade zagon gospodarstva, krepitev konkurenčnosti, novi infrastrukturni projekti v javno-zasebnem partnerstvu, uvedba nekaterih olajšav za delodajalce in spodbujanje zelene razvojne politike. Ohranili, a popravili bodo zakon o slabi banki in zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki bo le upravljavec državnega premoženja. Prodati nameravajo vsaj eno večje državno podjetje - katero, še ni znano. Kot skrajni ukrep se omenja tudi dvig zgornje stopnje davka na dodano vrednost.

"Deficit je nujno treba zmanjšati; če tega ne bodo storili s krčenjem izdatkov, bodo morali dvigniti DDV," na to pravi ekonomist Igor Masten. Zaveze v pogodbi ga sicer niso pretirano presenetile, saj so "vedno iste zaveze in od pogodbe ne moremo veliko pričakovati". "Edina razlika med zdajšnjo vlado in prihodnjo bo verjetno ta, da bomo namesto krčenja izdatkov videli dvigovanje davkov. Ostale stvari so bile že povedane." Možnost za to, da bi ukinili slabo banko, po njegovem mnenju niti ni bila realna. Kaj bodo na koncu naredili s SDH-jem, ne ve. Mastenu sicer tako, kakor je zakon zdaj formuliran, ni všeč, saj ni predvideval profesionalnega upravljavca po pogodbi.

Nihče noče biti finančni minister? "To je jasen signal."
Je pa pomenljivo, da ob vseh imenih za nove ministre, ki so krožili zadnje dni, ni nikogar za finančnega ministra. Omenja se možnost, da bo ta resor začasno prevzela kar mandatarka Alenka Bratušek. "To, da morda ne bo finančnega ministra, je resen problem. Bolj nazornega signala kot to, da nihče noče sodelovati pri tej zgodbi, ne bi moglo biti. Razmisliti morajo, kaj počnejo. Tisti, ki so skočili v to koalicijo, so to očitno storili zato, da ostanejo na oblasti. A nimajo glavnega člana ekipe – to je tako, kot da bi nogomet igrali brez napadalca. Ali pa brez vratarja, če obrnemo pogled. Trener se mora zamisliti," ob tem razmišlja ekonomist Masten.

Takoj je treba popraviti socialno zakonodajo
Prav tako bo treba med prioritete uvrstiti urejanje družinske in predvsem socialne zakonodaje, ki je v koalicijski pogodbi omenjena le z nekaj alinejami. "Škoda, da ni več vsebine z družinske politike. Želim jim, da bodo uspeli vsaj kaj dobrega narediti. To bo zagotovo tema, ki se je bodo morali lotiti. Takoj je treba začeti spreminjati socialno zakonodajo, ki je na nekaterih področjih skupaj z zakonom za uravnoteženje javnih financ povzročila pravo katastrofo," je za MMC izpostavila psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič.

"Očitno so se pripravljeni pogajati o masi plač"
Večje zadovoljstvo pa je čutiti v besedah sindikalista in pogajalca v imenu zaposlenih v javnem sektorju Branimirja Štruklja. "Očitno ne gre več za vprašanje odpuščanj v javnem sektorju, prek katerih bi dobili manjšo maso plač. Znižanje mase naj bi bilo manjše, kar hkrati pomeni, da je vlada pripravljena na rebalans proračuna, kar prejšnja ni bila. Napoved o rebalansu je treba pozdraviti, znižano maso plač pa razumemo kot pogajalsko izhodišče za pogajanja, ki jih očitno nova vlada sprejema. Naša glavna stavkovna zahteva je bila, da se začnemo pogajati o masi plač, na kar Janševa vlada prvič v vseh teh letih ni bila pripravljena," je izpostavil.

A kakšen bo dejanski izkoristek mirnejše retorike in napovedi predsednice vlade, da ne bodo le jemali javnemu sektorju ter da bo izobraževanje dobilo nazaj mesto, ki mu pripada, in ne bo osrednji bazen za varčevanje, bo jasno med samim delom vlade. "Ostajamo zadržani in previdni," dodaja Štrukelj.

Okrepitev javnega šolstva in zdravstva
Nova koalicija se zavezuje tudi, da bo utrdila javno zdravstvo in šolstvo. Financiranje zasebnih šolskih ustanov naj bi tako bilo mogoče le, če te ustanove zapolnjujejo manjkajoče vrzeli in dodajajo dodatno možnost izobraževanja ob javnem šolstvu.

"V dikciji gre za pomemben obrat pri dojemanju šolstva. Ni več negativnega odnosa, ki ga je prejšnja vlada izražala do učiteljstva. Minister je pravil, da slabo in malo delamo, kar ni res, tudi mednarodna raziskava je pokazala na dvigovanje nivoja našega šolstva. Šolstvo se zdaj spet zdi kot del celotne družbe, ki prispeva k razvoju in učinkuje na boljši jutri. Zdravi in izobraženi ljudje, za kar skrbimo v javnem sektorju, prispevamo k skupnemu dobremu," še pravi predsednik Sindikata vzgoje in izobraževanja.

Trajnostni razvoj pozitiven, energetika ne
Da prebivalci Slovenije ostanemo zdravi, je treba poskrbeti tudi za primerno okolje. Koalicija se zavezuje, da bo spodbujala zeleno gospodarstvo in se osredotočila na trajnostni razvoj. To je po mnenju vodje Greenpeacea Slovenije Nine Štros precej obetavno. "Če bodo uresničili zapisano, bomo storili korak v pravo smer," pravi.

A hkrati je okoljevarstvenike zmotil del, kjer si koalicija zastavlja cilje v energetiki. "Najbolj sporno je vztrajanje pri uporabi premoga v energetske namene. Začeti nameravajo z novim rudnikom, čeprav vemo, da je rudnik v Trbovljah v zapiranju, in to z državnimi sredstvi. Prav tako je sporna obnova kotla v Termoelektrarni Trbovlje. V Zasavju imajo torej namen ohraniti premog kot glavni energent, namesto da bi regija šla v prestrukturiranje in uporabo okoljsko sprejemljivejših virov."

Prav tako opozarjajo na nevarnost prehitrega in nesmiselnega spreminjanja podporne sheme za obnovljive vire energije, saj namerava nova vlada znižati pred kratkim povišan prispevek za obnovljive vire, ki je gospodarskim subjektom močno povišal račune za električno energijo. "Zmanjšanje prispevkov bo omejilo sektor obnovljivih virov in zagotovo s tem tudi potencial za ustvarjanje gospodarske rasti ter ustvarjanje novih delovnih mest. Po eni strani zmanjšujejo stroške, po drugi strani pa bodo v insolventnost pahnili veliko število manjših podjetij, ki so v času krize zaposlovala. Budno bomo spremljali ti dve točki," je še napovedala Nina Štros.