Pobudo za klavzuro, ki se je bodo poleg predsednikov koalicijskih strank udeležili tudi krizni ministri, je sredi decembra dala stranka LDS. Njena predsednica Katarina Kresal je tedaj menila, da vladne stranke ne znajo več stopiti skupaj niti nimajo jasnih prioritet.

Predsedniki vladnih strank SD, Zares, LDS in DeSUS bodo na klavzuro prišli vsak s svojim seznamom predlogov, pričakovanj in zahtev glede prioritet. Zaplete je pričakovati tudi zaradi pozivov, da je treba doreči vlogo posameznih partnerjev v koaliciji, še posebej DeSUS-a, ki mu podpredsednik Zaresa Franco Juri očita, da je pri sprejemanju pokojninske reforme nastopil opozicijsko.

Zares bo tako na klavzuri nastopil s predlogom, da bi koalicija začela sodelovati s skupino nepovezanih poslancev. Dušan Kumer, SD, pa je na vprašanje o tem, kako zagotoviti, da bodo prioritete podprli vsi koalicijski partnerji, odvrnil, da trkajo na moralno zavezanost, da za koalicijsko mizo ne morejo "trije sedeti na foteljih, eden pa na dvosedu".

LDS s predlogi za zagon gospodarstva
LDS bo na vrh koalicije prišel s predlogom treh osi razvoja: dviga gospodarstva, nadaljevanja pregona gospodarskega kriminala in zmanjšanja stroškov javne uprave. Stranka ponuja tudi pet ukrepov za zagon gospodarstva, in sicer infrastrukturne investicije, sprostitev kreditnega potenciala, reformo javnega sektorja in plačnega sistema, sprostitev davčnega primeža za delo in postopno povečevanje minimalne plače.

Zares bi prekinil pogodbo s Patrio
Zares pa pričakuje jasen dogovor o uveljavitvi protikorupcijske klazvule in prekinitev pogodbe oziroma nabave osemkolesnikov Patria. Franco Juri je že dejal, da se v nasprotnem primeru postavlja pod vprašaj smiselnost nadaljnjega sodelovanja Zaresa v koaliciji.

Poleg strateških reform stranka želi tudi uveljavitev zakonodaje o preprečevanju gospodarskega kriminala in zakona o socialnem podjetništvu.

Največji dvomljivec je Erjavec
Karl Erjavec, prvi mož DeSUS-a, je že javno izrazil dvom o neuspehu klavzure. Še zlasti je v dvomih po zadnjem sestanku predsednikov koalicijskih strank v torek, ko se je po njegovih besedah pokazalo, kako različne poglede imajo.

Glavni pobudi, ki ju zagovarjajo v stranki, sta gradnja tretjih razvojnih osi ob pomoči tujih vlagateljev in prevetritev davčne zakonodaje.

SD poziva k nadaljnjim reformam
V poslanski skupini največje koalicijske stranke SD med ključnimi cilji drugega dela mandata navajajo spodbujanje gospodarskega razvoja in spremembe na trgu dela. Dušan Kumer pričakuje, da bo vlada pripravila zakonske podlage za odpravo plačilne nediscipline ter za preprečevanje gospodarskega kriminala in sive ekonomije. Po njegovem mnenju se mora vlada lotiti tudi racionalizacije javnega sektorja in zdravstvene reforme.

Predlogov in pričakovanj tako v ponedeljek ne bo manjkalo, premier in predsednik SD-ja Borut Pahor pa bo kot glavni pogajalec tudi zaradi omenjenih notranjih napetosti potreboval kar precej spretnosti.