Davorin Terčon, predsednik komisije, ki želi preveriti, ali je vlada z ustanovitvijo posebne skupine za oceno dela Sove prekoračila pooblastila, je povedal, da se vladni predstavniki seje niso udeležili, zato je komisija zadevo vzela v svoje roke.

Po pol ure so prekinili sejo in se po "celovite informacije o ustanovitvi vladne skupine" odpravili na sedež obveščevalno-varnostne agencije.

Terčon: Obiskov vladne skupine je bilo več
Terčon je bil zelo skop v podatkih, kaj je v dveh urah razkrila komisija. Povedal je, da je bila vladna skupina po videnem sodeč večkrat na Sovi in dlje časa, je poročala TV Slovenija. Predvsem naj bi skupina preverjala ravnanje z arhivom Sove, medtem ko končne ocene, ali je bilo delo skupine zakonito, vodja komisije ni želel dati. Terčon je napovedal, da bo parlamentarna komisija konkretnejšo sliko dogodkov dobila po soočenju z vladnimi predstavniki, ko naj bi preverili, ali so vsi člani delovne skupine imeli potrebno pooblastilo za dostop do tajnih podatkov.

Predsednik komisije je sicer pripravo posebnega poročila naložil tudi Sovi. Terčon od vlade med drugim pričakuje pojasnila o pristojnostih skupine ter razkritje, v katere baze podatkov so člani skupine vstopali in jih pregledovali. Vlado je tudi vnovič pozval, naj parlamentarni komisiji posreduje vrsto konkretnih ogovorov.

Šinkovec: Seznam agentov na varnem
Matjaž Šinkovec, direktor Sove, je članom komisije zagotovil, da vladni predstavniki niso imeli dostopa do agenturne mreže sodelavcev, kot tudi ne do specialnega fonda. V javnosti so se pred kratkim pojavili očitki, da naj bi člani vladne skupine vstopili v prostore Sove in pogledali v tajne baze tajnih sodelavcev agencije.

Janša: Vlada ima pravico do nadzora
Predsednik omenjene vladne skupine Lovro Šturm je zanikal vpogled v tajne baze in pojasnil, da skupina preverja samo poslovanje agencije. Predsednik vlade Janez Janša pa je glede vladnega nadzora Sove dejal, da si ne predstavlja vlade, ki ne bi smela nadzorovati vladnih služb, saj bi to bilo "skregano z logiko".

Je nadzor nezaupnica direktorju Sove?
Komisija državnega zbora je obravnavala še vprašanje, zakaj je vlada na sklep o ustanovitvi skupine sploh postavila oznako tajno, saj naj ta sploh ne bi bila potrebna. Po Terčonovem mnenju se morajo odpraviti dvomi o tem, ali je skupina delovala protizakonito oziroma v nasprotju s svojimi pristojnostmi in ali je vlada posegala v pristojnosti funkcionarjev obveščevalne službe, kar bi lahko pomenilo poseganje v strukturo obveščevalne službe.

Takšen nadzor delovne skupine lahko po mnenju nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja pomeni nezaupanje do direktorja, hkrati pa bi imel nepredvidljive posledice za prihodnje delovanje agencije. Šinkovec je takšno tolmačenje posredovanja vlade kategorično zanikal.