Senat Komisije za preprečevanje korupcije je to ugotovil v sistemskem načelnem mnenju, ki ga je sprejel na to temo. Korupcijska tveganja vključujejo tudi tveganje nenamenske porabe in tveganje nasprotja interesov. Komisija je prav tako zaznala, da bi porabo teh sredstev lahko označili za prikrito oziroma posredno financiranje političnih strank in povezanih oseb, kar je v nasprotju z namenom teh javnih sredstev.

Komisija poudarja, da "v načelu ne oporeka legitimnosti obstoja tovrstne ureditve v podporo delu poslancem in poslanskim skupinam", a opozarja, da poslanci oziroma poslanske skupine ta sredstva jemljejo kot lastna, in ne kot strogo namenska javna sredstva. Zato prihaja do pomanjkljive transparentnosti pri porabi teh sredstev.

Komisija je tako podala nekaj priporočil. Predlaga vsebinsko specifikacijo opravljenega dela, in sicer vsaj opis opravljenega dela, nalog in končnega izdelka ter čas, porabljen za
opravo posamezne naloge oziroma dela. Namenskost, gospodarnost in učinkovitost porabe teh javnih sredstev bi se po mnenju komisije zagotovile "z javno letno objavo podatkov o porabi teh sredstev, ki bi omogočila preglednost uporabe sredstev davkoplačevalcev Republike Slovenije."

Primer Vogrin: 7.875 evrov za neopravljeno delo
Komisija konkretno izpostavlja primer nepovezanega poslanca Ivana Vogrina. Ta je namreč angažiral podjetje Vinestra, d. o. o., ki pa ni opravilo storitev, za katere je bila sklenjena pogodba in za katere je bilo podjetju izplačanih 7.875 evrov proračunskih sredstev.

Kot je ugotovila komisija, je bilo s tekočega računa podjetja Vinestra, d. o. o., v tednih po prejemu sredstev DZ-ja večina denarja dvignjenega gotovinsko na bankomatih, 500 evrov pa je bilo nakazanih nekdanji poslančevi ženi V. V. Komisija je zaznala sum storitve kaznivega dejanja Vogrinove zlorabe uradnega položaja, zato bo ugotovitve odstopila policiji.

Komisija izpostavlja, da podjetje Vinestra, razen priliva iz DZ-ja, ni imelo nobenih drugih prihodkov. Kot relevantno okoliščino pa komisija še dodaja, da je bil poslanec Vogrin v preteklosti v poslovnih in zasebnih odnosih z direktorjem Vinestre, d. o. o., Ivanom Dolinškom in da je šlo glede na pridobljeno dokumentacijo v tem primeru za fiktivni posel na škodo javnih sredstev.

Vogrin ugotovitve zavrača
Vogrin je v odgovoru komisiji zavrnil njene ugotovitve. Kot je zapisal, zahteva svetovanje poslancu predvsem zaupanje obeh pogodbenih partnerjev, poslanec pa je pri izbiri svetovalca oziroma svetovalnega podjetja suveren. "Nihče ne more predpisati in nikjer ni predpisano, kdo je primeren za strokovno pomoč in svetovanje. Ali je svetovalno podjetje oziroma svetovalec ustrezno opravil zaupano nalogo, ve le tisti, kateremu je svetovanje in strokovna bila namenjena, torej poslanska skupina oziroma poslanec. Drugačno razmevanje bi bil enak absurd kot na primer, če bi si kdorkoli jemal pravico, da izbira življenjskega parntnerja drugemu," se je branil Vogrin.