Slovenija se je med 176 državami, ki so bile letos vključene v indeks zaznave korupcije v letu 2012, uvrstila na 37. mesto, kar je slab rezultat, je povedala predsednica Društva Integriteta (DI) Simona Habič. Zato so tako politike in vlado pozvali k ukrepanju in prevzemanju odgovornosti.

Habičeva je pojasnila, da je indeks zaznave korupcije, ki ga pripravlja Transparency International (TI), krovna organizacija Društva Integriteta, skupek rezultatov več raziskav s področja korupcije, ki jih opravljajo znane svetovne organizacije. Indeks korupcije pa kaže izključno na stopnjo korupcije v javnem sektorju.

Predsednica DI-ja je tudi opozorila, da primerljivost rezultatov zagotavlja predvsem indeks, ki ga doseže država, in ne mesto, ki ga zasede na lestvici. Vsako leto je v raziskavo vključeno različno število držav, prav tako pa letošnji rezultat ni primerljiv z rezultati prejšnjih let, saj se je spremenila metodologija. Primerjavo pa bo tako mogoče narediti šele prihodnje leto.

V DI-ju pričakujejo, da se bodo zaradi dejstva, ker se je Slovenija na indeksu zaznave korupcije letos slabo odrezala, politiki, pa tudi vlada, na to ustrezno odzvali, in da bodo prevzeli odgovornost za svoja dejanja.

Ugotovitve protikorupcijske komisije so podobne
Na poročilo TI-ja so se odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kjer pravijo, da je težava korupcije v Sloveniji večja, kot smo si pripravljeni priznati, na kar opozarjajo ob številnih priložnostih in da je skrajni čas za ukrepanje na vseh ravneh.

"Pri tem ne moremo mimo tega, da je vrsta izpostavljenih politikov danes v predkazenskih in kazenskih postopkih, povezanih z domnevno zlorabo njihove funkcije - vključno in najprej s predsednikom vlade, županom Ljubljane in predsednikom največje opozicijske stranke," pravijo na KPK-ju.

"Politični somišljeniki ter mnenjski voditelji enih in drugih lahko sicer pojasnjujejo in relativizirajo pravne nianse posameznih postopkov ter pravnih statusov osumljenih ali obtoženih - a dejstvo ostaja, da tako stanje škoduje verodostojnosti politike ter zaupanju v iskrenost deklaratornega zavzemanja za boljšo kvaliteto vladanja in omejevanja korupcije, obenem pa (neupravičeno) politizira ter obremenjuje delo nadzornih preiskovalnih in pravosodnih organov," še dodajo na KPK-ju.

Letošnje ugotovitve po njihovem mnenju sovpadajo tako z ugotovitvami KPK-ja iz aktualnega Obdobnega poročila KPK 2011–2012 kot tudi z izsledki njihove raziskave in analize gospodarskega ter poslovnega okolja v RS ob sistemski korupciji, ki jo je prav tako izvedla komisija.