Društvo Integriteta je v Ljubljani predstavilo poročilo Transparency International (TI) "Denar, politika, moč: tveganja za korupcijo v Evropi", ki analizira sisteme integritete v 25 evropskih državah. Glede Slovenije kot glavne izzive izpostavlja povezave med politiko in gospodarstvom, financiranje političnih strank in zakonodajno sled.

Društvo je v prvi vrsti na predsednika vlade Janeza Janšo, pa tudi na vlado in posamezne ministre, predsednika DZ-ja Gregorja Viranta, poslance in predsednike političnih strank ter župane naslovilo dopis, v katerem jih sprašujejo, kako in kdaj nameravajo v Sloveniji urediti nepregledno financiranje političnih strank in volilnih kampanj, preprečiti kroženje denarja med državnimi projekti in političnimi simpatizerji v gospodarstvu, predvsem glede prikritega lobiranja in nepreglednih javnih naročil, ter izboljšati zakonodajno sled, tj. seznam stikov med zakonodajalci in lobisti.

Težave pri registraciji lobistov
Kot je - še posebej ob finančni krizi in varčevalnih ukrepih po vsej Evropi, vključno s Slovenijo - ocenila predsednica društva Integriteta Simona Habič, bi lahko odgovorni z rešitvami na teh področjih v praksi privarčevali in "na ta način omogočili, da bi se denar namesto v žepe zasebnikov stekal v državno blagajno". Tudi varčevalni ukrepi bi bili pri ljudeh po njenih besedah bolj pozitivno sprejeti, če bi ti videli, da država odgovorno ravna z javnim denarjem.

Vlade in politike TI zato poziva, naj sprejmejo odgovornost za večjo transparentnost in naj spoštujejo delovanje teh institucij in izvajajo njihova priporočila. "V Sloveniji se tako komisija za preprečevanje korupcije kot tudi Računsko sodišče in druge neodvisne institucije ignorira, ne jemlje resno in, kar je najbolj pomembno, na podlagi njihovih ugotovitev se ne naredi, če sem kruta, skorajda nič," je poudarila Habičeva.

V Sloveniji je bil nacionalni sistem integritete označen kot zmerno stabilen in si je prislužil oceno 63 od najvišje mogoče 100. Od 13 analiziranih t. i. stebrov integritete so bila najslabše ocenjena področja civilne družbe, organov pregona in medijev, najbolje pa Državna volilna komisija.

Iz Slovenije je v poročilu kot primer dobre prakse izpostavljena obvezna registracija lobistov, ki je bila vzpostavljena s protikorupcijskim zakonom leta 2010. A pri implementaciji tega sicer ustreznega zakona prihaja do številnih težav. Tudi dostop do informacij javnega značaja je v Sloveniji po zakonodajni plati dobro urejen, težave pa se pojavljajo v praksi.

Za 98 odstotkov Grkov korupcija ena glavnih težav
Portugalska, Italija, Grčija in Španija - štiri močno zadolžene južnoevropske države - najslabše rezultate dosegajo tudi v boju proti korupciji, je še pokazala raziskava Transparency International. Poročilo TI-ja z naslovom "Denar, politika, moč: tveganja za korupcijo v Evropi" tako potrjuje močno povezavo med nezmožnostjo uspešnega urejanja javnih financ in boja proti korupciji. "Povezav med korupcijo ter finančno in dolžniško krizo v teh državah ni več moč ignorirati," opozarja TI.

V omenjeni četverici držav je TI ugotovil "resne pomanjkljivosti pri odgovornosti javnega sektorja in globoko zakoreninjene težave z neučinkovitostjo, zlorabami ali malomarnim opravljanjem poklicnih dolžnosti ter korupcijo, ki niso niti zadostno nadzorovane niti sankcionirane".

V Grčiji so bili na primer kljub številnim in obsežnim primerom korupcije, o katerih so poročali tudi mediji, disciplinski postopki uvedeni le proti dvema odstotkoma javnih uslužbencev. Na Portugalskem se z obsodbo konča manj kot pet odstotkov s korupcijo povezanih sodnih postopkov.

Za kar 98 odstotkov Grkov je korupcija ena glavnih težav v državi; Dancev s takšnim mnenjem je po drugi strani le 19 odstotkov. Delež tistih, ki menijo, da se je korupcija v zadnjih letih še poslabšala, je posebej visok na Češkem, v Grčiji, na Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Španiji in tudi v Sloveniji. V zadnji kar 93 odstotkov vprašanih meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih še poslabšala ali ostala enaka.

Poročilo kritizira Madžarsko, Slovaško in Češko, ker so po vstopu v EU pozitivne protikorupcijske ukrepe "zavrtele nazaj". Po drugi strani hvali Estonijo, Litvo, Poljsko in Slovenijo, ker so na tem področju dosegle napredek, a obenem opozarja, da se še vedno spoprijemajo s številnimi pomanjkljivostmi. Latvijo TI izpostavlja kot najboljšo v skupini evropskih držav, ki so bile nekoč del vzhodnega oz. komunističnega bloka.

Romunija in Bolgarija zelo problematični
"Vodilne v integriteti" v Evropi sicer po oceni TI ostajajo Danska, Švedska in Norveška. Sledijo jim Nemčija, Finska, Švica in Velika Britanija. A poročilo opozarja, da, ko govorimo o korupciji, nobena država ni povsem zdrava. Tudi naštete države morajo na primer odpraviti pomanjkljivosti pri financiranju političnih strank.

Romunija in Bolgarija, ki sta leta 2007 vstopili v EU, a zaradi hudih pomanjkljivosti pri vladavini prava zdaj ne moreta postati članici schengenskega prostora, sta tudi po oceni TI-ja zelo problematični. Plazu nove protikorupcijske zakonodaje po nareku EU-ja namreč v teh državah ni sledilo sprejetje ustreznih "etičnih norm, dejanj in vedenja".

TI tako nacionalne vlade kot EU v poročilu poziva k podvojitvi ukrepov proti korupciji. Med konkretnimi koraki, ki jih predlaga, so boljša zaščita ljudi, ki si upajo razkriti primere korupcije, izboljšanje dostopa do informacij javnega značaja, tako z ustreznimi zakoni kot v praksi, sprejetje kodeksov obnašanja za poslance, obvezne registre lobistov.

Zelo problematični področji sta tudi neustrezno urejeno financiranje političnih strank in korupcija pri javnih naročilih, opozarja organizacija.