Kovačič je na ustavnem sodišču v zvezi z referendumom o drugem tiru železniške proge Divača–Koper podal dve pobudi za oceno ustavnosti. Prva je bila, je pojasnil na novinarski konferenci, povezana s kršenjem enakih možnosti za sodelovanje pri zbiranju referendumskih podpisov. Prepričan je, da je bila Sindikatu vojakov Slovenije (SVS) z dopisom obrambnega ministrstva kršena pravica do sodelovanja pri njihovem zbiranju.

Pobudo so ustavni sodniki zavrnili, v odgovor s sklepom na to pritožbo pa Kovačič ni dobil nobenega odgovora. "Enostavno so zadevo preskočili tako, da so rekli, da smo bili uspešni pri zbiranju podpisov in da zadeva ni več potrebna ustavnopravne presoje," je bil do sklepa sodišča kritičen pobudnik in dodal, da bi morali sodniki sprejeti načelno stališče glede vprašanja, da ima del prebivalstva omejeno pravico do sodelovanja. Meni, da "neodgovor" ustavnih sodnikov še naprej dopušča neenake možnosti, tudi glede sodelovanja v referendumski kampanji, ki šele prihaja.

Druga pobuda za presojo ustavnosti se je nanašala na datum referenduma. "Na ustavnem sodišču priznavajo, da je del kampanje okrnjen, ampak za njih to ni pomembno," je dejal. Poudaril je, da je sedem od devetih sodnikov razglasilo, da kampanja ni prizadeta, čeprav priznavajo, da je okrnjena. To se mu zdi kontradiktorno. "Se je pa prvič zgodilo, da je v tej tematiki kršenja demokracije prišlo do ločenega mnenja," je dodal. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič.

Ker pa to ni dovolj, je Kovačič v ponedeljek poslal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). V pritožbi je poudaril omejevanje izražanja v političnem procesu referendumske kampanje. "Pričakujem, da bo evropsko sodišče dalo lekcijo sedmim sodnikom," je dejal.

Na ESČP tudi zaradi medijev
Na ESČP se bo pritožil tudi Blaž Babič, ki so mu ustavni sodniki prav tako zavrnili pobudo za oceno ustavnosti členov dveh zakonov, in sicer o volilni in referendumski kampanji ter o Radioteleviziji Slovenija. Babič je na današnji novinarski konferenci med drugim dejal, da je že samo dejstvo, da se referendumski podpisi zbirajo na upravnih enotah, neustavno.

Predsednik koordinacije neparlamentarnih strank in list Andrej Magajna je bil medtem kritičen do medijske politike pri pokrivanju referendumske kampanje. "Kaj pomagajo vsi podpisi, če imamo opravka z mediji, ki niso dolžni postaviti pravila, niti niso dolžni spoštovati načelo enakosti in enakopravnosti," je dejal. Danes je zato, podobno kot Babič, na ustavnem sodišču vložil pobudo za presojo ustavnosti pristojnih zakonov. Problematično se mu zdi sicer predvsem to, da se ureditev nanaša na javno Radiotelevizijo Slovenija, za druge medije, ki jih je največ, pa pravila ne veljajo.