Pomanjkljivosti nad nadzorom se po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne pojavljajo zgolj na enem izmed javnih zavodov s področja šolstva, temveč gre za sistematično pomanjkljivo urejeno področje. To po mnenju KPK-ja izrazito povečuje tveganja za korupcijo, kot jo opredeljuje prva točka četrtega odstavka zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

KPK v priporočilu ministrstvu za šolstvo predlaga vzpostavitev celovitega, natančnega in sistematičnega nadzora nad javnimi zavodi pod njegovim okriljem. Pri tem komisija ministrstvu priporoča, naj zagotovi, da bodo na mesta, na katerih se odloča o porabi javnih sredstev, in na mesta, ki to porabo nadzirajo, imenovani posamezniki, ki jih odlikuje visoka stopnja integritete in ki izkazujejo visoko mero etičnosti v dozdajšnjem ravnanju.

"Komisija pozdravlja in spodbuja rešitve, ki jih je pristojno ministrstvo na podlagi ugotovitev komisije in drugih pristojnih organov že izvedlo - na primer sledljivost izvajanja projektov - jih pripravlja ali jih šele bo pripravilo, in ki bodo prispevale k omejitvi tveganj za razvoj koruptivnih praks," so v načelnem mnenju zapisali v KPK-ju.

Nenavadno podeljevanje projektov
KPK je tudi navedel nekaj primerov korupcijskih sumov. V enem izmed šolskih zavodov so tako v letih 2009 in 2010 dodelili izvedbo projekta tujcu, s stalnim prebivališčem v tujini. Skupno je prejel več kot 75.000 evrov sredstev za izdelavo študij, pri katerih po mnenju komisije "obstajajo resni pomisleki o njihovem avtorstvu".

V poročilih projektov so navedeni slovenski avtorji oz. njihova dela, ki so napisana samo v slovenščini, torej bi moral omenjeni avtor tujec zelo dobro obvladati ne samo pogovorni slovenski jezik, temveč tudi strokovno izrazoslovje. Vendar niso uspeli ugotoviti, ali omenjeni tujec sploh obvlada slovenski jezik.

Po oceni KPK-ja niti po opravljenih revizijah sveta zavoda in ministrstva še vedno ni jasno, kako je bil omenjeni tujec izbran za izvajalca navedenih projektov, niti ali je ta oseba resnični avtor zaključnih poročil ter kdo je bil v tem primeru dejansko končni prejemnik javnega denarja.

KPK tudi navaja odgovor odgovorne osebe za področje, kamor sta sodila omenjena projekta, ki je v pogovoru s predstavniki KPK-ja med drugim dejal, da "so bili večkrat 'od zgoraj' vsiljeni projekti ministrstva izpeljani prav preko zavoda".

Protikorupcijska komisija je v istem šolskem zavodu ugotovila, da so v letu 2006 prek študentske napotnice zaposlili študenta za delo za računalnikom. Glede na podatke iz poročil o delu študenta in o izplačilih študentskemu servisu je po ugotovitvah KPK-ja razvidno, da je omenjeni študent v povprečju delal 13,5 ure dnevno, v "najbolj produktivnem" mesecu pa bi moral delati po 20 ur dnevno, da bi opravil število ur. KPK zato "upravičeno dvomi o dejansko opravljenem delu in upravičenosti izplačil" v tem primeru.

KPK na podlagi teh primerov ugotavlja, da na šolskem ministrstvu obstajajo očitna sistemska pomanjkljivost nadzora nad izvajanimi projekti oz. se ta sploh ni izvajal. Pri tem pa gre za sistematično pomanjkljivo urejeno področje.