Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden upravnim enotam in nekaterim ministrstvom posredovalo dopis s prošnjo, naj na vidnem mestu objavijo naslov, kamor lahko volivci pošiljajo podpise podpore za kandidaturo dveh kandidatk za predsedniške volitve. To je zmotilo nekatere kandidate za predsednika republike, ki menijo, da jih MNZ s takšnim ravnanjem spravlja v neenakopraven položaj.

Kočevskemu županu Vladimirju Prebiliču se zdi omenjena praksa ministrstva za notranje zadeve nenavadna, še bolj pa ga skrbi, da ministrstvo z možnostjo objave naslova, kamor lahko volivci pošiljajo podpise podpore, ni seznanilo vseh kandidatov. Država kot institucija si namreč ne bi smela privoščiti, da neenakopravno obravnava kandidate za predsednika republike, je poudaril novinarski konferenci, ki jo je organiziral skupaj s stranko Vesna. V štabu Prebiliča so sicer na ministrstvo za notranje zadeve naslovili zahtevo za objavo naslova, čemur je ministrstvo tudi ugodilo.

Do poteze notranjega ministrstva so kritični tudi v stranki Nova socialdemokracija, v kateri menijo, da ministrstvo oz. njihove službe s tem omogočajo korist določenim kandidatom. Po mnenju stranke "zadeva ne bila sporna", če bi za takšno ravnanje ministrstva obstajale zakonske podlage in bi ministrstvo objavo naslova vnaprej omogočilo za vse kandidate enako, "ne pa, da se o tem govori zdaj po številnih kritikah na račun ministrstva", so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Namero kandidirati na oktobrskih volitvah za predsednika republike je najavil predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna. Že minuli teden je bila do ravnanja notranjega ministrstva kritična tudi Nina Krajnik.

MNZ je sicer že prejšnji teden pojasnilo, da vnaprej nimajo podatkov o tem, kdo bo zbiral podpore in na kateri naslov lahko državljani svoje podpore posredujejo, v skladu z ustaljeno prakso iz preteklosti te podatke vsem deležnikom v postopku potrjevanja obrazcev podpor posredujejo na izrecno zaprosilo kandidatov. Kot so danes povedali, so to zaprosilo doslej podali Nataša Pirc Musar, Sabina Senčar, Prebilič in Boris Vene. Ministrstvo je vsem ugodilo.

V zapisu na spletni strani so na MNZ-ju dodatno pojasnili, da taka praksa velja že od leta 2007, pa nikoli ni bila sporna. Iz podatkov, ki so jih objavili, izhaja, da so na volitvah doslej dobivali različno število zaprosil, včasih tudi nobenega. Samo od začetka leta 2019 pa je bilo takšnih dopisov z naslovi pobudnikov kar 23, saj enaka praksa velja tudi pri zbiranju podpisov podpore pobudam za vložitev zakonskih predlogov ali referendumskim zahtevam. Na MNZ-ju so ob tem znova odločno zavrnili očitke, da bi ravnali diskriminatorno.

Kandidati so kritični tudi do neenakopravne objave v medijih, ob čemer letijo kritike tudi na RTV Slovenija. Po mnenju Ivana Bolfka so volitve za predsednika republike že v fazi najavljanja kandidatur nepoštene, diskriminatorne in nepravične, saj so se nekateri kandidati že imeli možnost predstaviti na nacionalni televiziji, drugi pa ne. "Menim, da je studio na Televiziji Slovenija dovolj velik, da bi lahko povabili še koga in mu dali priložnost za predstavitev," je v izjavi za javnost med drugim poudaril Bolfek.