Skoraj 80 odstotkov prebivalcev Slovenije uporablja družbena omrežja, ki so postala sodoben medij in hkrati odličen oglaševalski in komunikacijski poligon. Da omrežja uporabljajo tudi politiki, ni nikakršna novost, je pa seveda zelo pomembno, kako jih uporabljajo in kaj na njih sporočajo državljanom in navsezadnje volivcem. Pred kratkim je premier Robert Golob zaradi novih hitrih komunikacijskih poskusov doživel hud plaz kritik. Kako naj uporablja omrežje Instagram, mu je namreč svetovala spletna vplivnica Samanta Cimerman. Publicist Leon Magdalenc pravi, da to razume kot priznanje, "da je politika praznina, da ni vsebine, ampak je samo še forma. Ni konceptov, so lajki, ni strategije in je obupen poskus zapeljevanja."

Samanto Cimerman je v vladne dvore pripeljala kar premierjeva partnerica Tina Gaber. "Družbena omrežja so všečna, hkrati pa nimajo prostora za napake in se lahko čez noč prelevijo v nočno moro," pojasnjuje Tjaša Bogeljić Grahek iz agencije Webfluential Slovenija. In kdo je Samanta Cimerman? "Iz njenega profila je razvidno, da se kot vplivnica spozna na algoritme Instagrama, vendar smo opazili, da ima večino sledilcev iz ZDA, Indije, tako rekoč nima slovenskih sledilcev," opiše Bogeljić Grahek.

Vprašanje je, ali se premier Golob ima za kaj smejati

Instagram ima kot sredstvo sporočanja svoje posebnosti, tudi to, da je podoba pogosto pomembnejša od vsebine. "In zato je tu prišel morda na plan ta ključen nasvet neformalne svetovalke premierju Samante Cimerman, naj se na posnetkih več smeji. In meni se ta nasvet morda zdi smiseln, namreč smejoči človek je verjetno videti bolje na posnetku, ampak seveda pa je vprašanje: ali se ima za kaj smejati," opozarja antropolog Dan Podjed. Spopadanje s kritiko je za vsakega politika velika preizkušnja, zlasti če je bil v prejšnji karieri deležen predvsem pohval in potrditev. Strokovnjakinja za komuniciranje in krizni menedžment Damjana Pondelek pravi, da veliko dela z vodji v javnem sektorju in da jim ni lahko: "Kritike prihajajo z vseh strani, in kar koli naredijo, bo v danem trenutku za nekoga narobe. In na koncu sploh ne vejo več, komu lahko zaupajo. V politiki je ta vidik zaupanja še toliko bolj izrazit. Na začetku še plešemo, na koncu pa je veliko grenkobe in nezaupanja."

Podkast da, TikTok ne

Odgovora na vprašanje, koliko je svetovalcev in drugih strokovnjakov, ki skrbijo za komuniciranje premierja in vlade, ter kakšen strošek predstavljajo, še nismo dobili. Se je pa letos vlada odločila še za podkast, saj da njena sporočila nemalokrat ne pridejo do uporabnikov.

Direktorica Urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman takole pojasnjuje odločitev za uvedbo podkasta: "Če samo navedem eno od nedavnih novinarskih konferenc, kjer je minister za kohezijo predstavil, da smo odlično počrpali evropska sredstva, s katerimi smo recimo zgradili kanalizacije in podobne stvari v Sloveniji za boljši regionalni razvoj, žal o tem ni bilo veliko poročanja. So pa novinarje na novinarski konferenci zanimale bolj druge zadeve, bolj kadrovske, tiste mogoče, ki so bolj spektakularne."

Nova ciljna skupina, ki jo želi vlada nagovoriti, so mladi. "Zelo v vzponu med mladimi je omrežje TikTok, ampak za zdaj Evropska komisija svetuje, da se TikTok ne uporablja, tako da vlade, predsednika vlade in ministrov ni na tem omrežju, ki je v lasti Kitajcev," še dodaja Bezjak Cirman. Za učinkovito komuniciranje sta nujna predvsem strateški pogled in en glas, s katerim komunicirajo vlada in tudi vsa ministrstva, poudarja Damjana Pondelek: "To ne pomeni ene osebe, ki pripoveduje o vseh področjih, ampak ena oseba, ki s strateškim znanjem in izkušnjami poskrbi za to, da državljani dobijo informacije v času in na način, ki je najustreznejši."

Ples ali rokoborba?

Verodostojna informacija namreč krepi zaupanje, brez zaupanja pa ni sodelovanja. Leon Magdalenc na primeru nakupa stavbe za sodno palačo na Litijski pojasnjuje, da je zavladala panika, namesto da bi ugotovili, da gre za krizno komuniciranje in da bi se morali pogovoriti, kaj in kako bodo komunicirali in da bodo tudi vsi imeli približno enaka sporočila. Tako pa je zavladala "totalna panika in je vsak komuniciral posebej. In nevarnost velikega števila ljudi je, da je to izraz negotovosti, panike in kaj pa zdaj? Mi bojo že oni rešili! Nihče vam tega ne bo rešil!"

Magdalenc se je navezal še na opozicijsko norčevanje iz premierja Goloba, ki je poudarjala, češ Kdo še pleše. "Namreč politika je ples. Ti moraš najti pravega soplesalca, moraš imeti enak ritem kot soplesalec, moraš imeti popolno zaupanje v soplesalca. Pri nas pa se dogaja popolnoma drugače. Je politika boksarski ring, je rokoborba in je užitek, ko premagaš drugega," pravi Magdalenc. Politika bo ostala boksarski ring, dokler njeni protagonisti ne bodo zaposlovali in upoštevali strokovnjakov, ki so usposobljeni za vzpostavljanje zaupanja vrednega odnosa z državljani in tudi odnosov znotraj vlade. Kot poudarja Damjana Pondelek, se mora vodja okrepiti za novo vlogo, saj dober strokovnjak ni nujno tudi dober vodja: "Nikoli pa ne more komunikacija nadomestiti morebitne praznine na področju dela, rezultatov, rešitev."