Združenje novinarjev in publicistov je na novinarski konferenci predstavilo razloge svojega nasprotovanja novemu zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Predsednik združenja Igor Kršinar in predsednik odbora združenja na RTV-ju Vinko Vasle sta zavrnila 12 neresnic, ki jih o novem zakonu po njunem mnenju širijo njegovi predlagatelji.

Med drugim sta zavrnila trditve, da je zakon nastajal profesionalno, kar dokazuje že to, da je nastal pred zakonom o medijih, "kar je narobe svet". Kot pravita, zakon prejudicira nekatere rešitve, ki bodo morale biti v zakonu o medijih, kar je strokovno zavržno in pravno nevzdržno. "Bojim se, da bomo, če bo zakon o RTV-ju sprejet, gledali oranžnega big brotherja, ki bo najprej izločil novinarje, nato pa še gledalce," opozarja Kršinar.

"Koalicija političnost in ideološkost skriva za nevidnimi strokovnjaki"
"Zakon o RTV-ju ni nedemokratičen, saj je pri njegovem nastajanju in pisanju sodelovala vrsta strokovnjakov," je Kršinar citiral ministrico za kulturo Majdo Širca.

"Ni res. Ministrica je sicer imenovala posebno ekspertno skupino, ki pa se je že po objavi osnutka zakona o RTV-ju skorajda večinsko distancirala od njegove vsebine in posameznih rešitev. Zakon je za plačilo pisal pravnik Jurij Žurej. To pomeni, da je Žurej pripravil prvotno vsebino zakona, s končnim izdelkom ministrstva pa je bil tudi sam nezadovoljen, kar pomeni, da je bil tudi ta del stroke iz priprave zakona izločen. Zakon o RTV-ju je torej arbitrarni akt sedanje politične koalicijske vladavine, ki svojo političnost in ideološkost skriva za nevidnimi strokovnjaki in eksperti," je trditev zavrnil Vasle.

"Pojavil se je spisek imen za kadrovsko čistko"
"Novi zakon o RTV-ju ni namenjen kadrovskim čistkam! To je izmišljotina opozicije," je naslednja izjava ministrice Širce, do katere sta se opredelila.

"Ni res. Nekateri mediji in njihovi pisci, ki so naklonjeni koaliciji, so že ob pripravi zakona pisali, da je na RTV potrebna temeljita kadrovska čistka. Po sprejetju zakona so svoja stališča še okrepili z zahtevami po kadrovski deratizaciji na RTV-ju, po tem, da je treba posameznike, zaposlene na RTV-ju, obglaviti, v krog državnega zbora pa se je pojavil tudi spisek tistih, ki naj bi jih doletela kadrovska čistka. Na spisku naj bi bilo 15 imen! O vsem tem je za javnost spregovoril tudi poslanec Andrej Magajna," je odgovoril Vasle.

Na enak način sta zavrnila tudi druge trditve predstavnikov koalicije o zakonu, o katerem se bomo 12. decembra na referendumu izrekli tudi državljani.

"Zaposleni na RTV-ju bodo ostali brez četrte uskladitve plač"
Trdita, da zakon ne bo učinkoviteje kot t. i. Grimsov zakon ločeval javne dejavnosti od komercialnih, saj se že zdaj dobički iz komercialnega dela vračajo v javni del servisa. Prav tako zavračata, da je bil zakon usklajen s sindikati, saj skupne izjave o usklajenosti predloga zakona nista podpisala Sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev RTV-ja in Sindikat delavcev radiofuzije.

Opozarjata, da zakon ne zagotavlja nobenega zagotovila zaposlenim glede ohranitve njihovih pravic pri izstopu iz javnega zavoda. Še več, prepričana sta, da bodo nekatere pomembne pravice izgubljene za vedno. Po njunih besedah zaposleni na RTV-ju ne bodo deležni še zadnje, četrte uskladitve plač, ker ta velja zgolj za javne uslužbence.

"Gre za lažno civilno družbo"
Menita, da novi zakon ne daje nobenega jamstva, da bi člani programskega sveta RTV-ja postali predstavniki neodvisne civilne družbe, kot zatrjuje koalicija. "Še posebej, ker vemo, da posamezne institucije s tega področja obvladujejo člani posameznih koalicijskih političnih strank. Gre torej za lažno civilno družbo," poudarjata.

Zatrjujeta, da novi zakon prav tako ne bo preprečil vmešavanja politike v delo RTV-ja. Kot sta povedala, določeni členi zakona že vnaprej zagotavljajo, da bo koalicija imela vsaj dvetretjinsko večino glasov v programskem svetu. Popolno večino naj bi koalicija imela tudi v nadzornem svetu RTV-ja, ki si jo bo zagotovila preko predstavnikov državnega zbora, vlade in sveta RTV-ja.

"Zakon ne zagotavlja uredniške neodvisnosti"
Novi zakon po njunih besedah ne zagotavlja novinarske in uredniške avtonomije, saj za RTV ne velja, da mora kandidat za imenovanje na mesto odgovornega urednika medija pridobiti večino glasov novinarjev, kot je to zapisano v osnutku zakona o medijih. Trdita, da zakon ne zagotavlja niti uredniške neodvisnosti, saj arbitrarno določa, da se pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti določijo z dogovorom o uredniški neodvisnosti med upravo RTV-ja in zastopstvi uredništev po predhodnem soglasju sveta.