Zatrdil je, da so najodgovornejši za politično krizo "do včerajšnji koalicijski partnerji, predvsem koalicijski odpadniki, ki niso zmogli nositi bremena odgovornosti do konca mandata".

Odgovornost po njegovih besedah nosi tudi opozicija, "ki je s svojimi neprestanimi nasprotovanji in zlorabami na politikantski način vršila funkcijo nadzora koalicije, vlade in večine, tistih, ki so dobili najvišjo stopnjo zaupanja za upravljanje te države".

Kumer je med tistimi, ki povzročajo politično krizo, omenil tudi ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, ki je pred časom izjavil: "Vsi tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih razmerah nočejo predčasnih volitev, niso državniki, temveč neodgovorni politikanti." Kumer se je ob Stresovi izjavi vprašal: "Halo, kdo je tu politikant?"

Prepričan je, da v tem trenutku "na papirju" obstaja večina v državnem zboru, ki bi lahko že čez en teden sestavila "ekipo, ki je kompetentna, ki bo dobila zaupanje ljudi, in če imajo boljši program za iskanje rešitev iz ekonomske, socialne krize, naj to storijo še pred parlamentarnimi počitnicami. Vrata so jim za to odprta."

"Puhlice tistih, ki so odšli"
Prepričan je, da je bila ideja o temeljiti rekonstrukciji vlade "tistih, ki so odšli", le "puhlica in maska za pokritje njihovega presežka k javni nepopularnosti in nesposobnosti te vlade" v preteklih dveh letih.

Pot do morebitnih predčasnih volitev
V poslanski skupini so mnenja, da sledijo trije meseci, ki bodo pokazali, ali je mogoče vladati z manjšinsko vlado. Kot je povedal Kumer, bodo počakali do glasovanja o rebalansu proračuna in šele v primeru nesprejetja naj bi šel predsednik vlade Borut Pahor v državni zbor po zaupnico. Če je ne bo dobil, se bodo po Kumrovih besedah tudi v SD-ju zavzeli za predčasne volitve.

"Nujno potrebna zakona"
Podpredsednica poslanske skupine SD-ja Majda Potrata je predstavila mnenje poslanske skupine o medijskem zakonu in zakonu o verski svobodi.

Pojasnila je, da v poslanski skupini zakon o medijih podpirajo, saj menijo, da predstavlja pravni okvir za večjo medijsko avtonomijo, ki jo novi zakon prinaša, in s tem povezane kakovostnejše storitve. Potreben pa je tudi zaradi evropske direktive, s katero mora Slovenija uskladiti medijsko zakonodajo.

Zakon o verski svobodi naj bi urejal nekatere stvari, ki jih veljavni ne ureja. Novela zakona sledi popravkom, ki jih je določilo ustavno sodišče. Novelo v stranki podpirajo, ker so prepričani, da ne jemlje nikomur nobenih pravic, ker je usklajena z Lizbonsko pogodbo, ob enem pa ureja financiranje verskih in nazorskih skupnosti.