Predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so dokumente, ki so podlaga za dvige plač in nekatere druge spremembe, ki se bodo v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta. Podpisana je bila tudi krovna kolektivna pogodba za javni sektor – podpisalo jo je 32 od 46 reprezentativnih sindikatov, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen.

Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 15 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov s področja zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture.

Sprva je bil sicer predviden podpis 14 kolektivnih pogodb dejavnosti, a sta policijska sindikata z vlado danes sklenila tudi lastno kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti.

Po podpisu pogodb in drugih dokumentov bodo morali zdaj v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.

Golob: Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči

Premier Robert Golob je ob podpisu dokumentov dejal, da je število prisotnih sindikatov zadostno za uveljavitev plačne reforme. "Danes nas je tukaj toliko, da to daje zares legitimnost temu podpisu. Verjamem, da smo vsi skupaj prepoznali to, da je pripravljenost na strani vlade dejansko obstajala ves čas – to smo poudarjali ves čas pogajanj in danes je krona teh pogajanj," je dejal Golob in poudaril, da nov plačni sporazum prinaša dostojnejše plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati.

Priznal je, da proces ni bil hiter in tudi ne vedno preprost, a poudaril, da je rezultat na koncu takšen, kakršnega sta si obe strani želeli. "Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči, tudi zaradi tega, ker je toliko različnih interesov. Vendar smo pokazali, da se da," je dejal premier. Ob tem se je zahvalil vsem sodelujočim v pogajanjih. "Ne bom rekel, da se vidimo v novih bitkah, ker verjamem, da jih ne bo, se pa vidimo v nadaljevanju dialoga, ker dialog je nekaj, kar se nikoli ne ustavi, nikoli ne zastane, ampak je vedno usmerjen v prihodnost," je dejal.

"Z rezultati tega pogajalskega procesa bodo javni uslužbenci dobili višja in ustreznejša vrednotenja svojega dela, s tem pa bo tudi javni sektor postal boljši delodajalec in zaposlovalec in verjamem, da bo tudi rezultat teh pogajanj prinesel vrednotenja in sistem, v katerega bomo morda lažje v javni sektor pridobivali tudi bolj kakovostne kadre in te, ki so v javnem sektorju, zadržali," pa je v izjavi za medije dejala državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. "Zavedamo se, da z današnjim dnem dela ni konec. Zato, da se uveljavi sistem v praksi, nas čaka še veliko dela," je ob tem poudarila državna sekretarka.

Počivavšek: Pomemben korak k temu, da nam javne storitve ne bi razpadle

Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek podpis vidita kot velik dosežek. Predsednik sindikata Pergam Počivavšek je v izjavi poudaril, da obstajajo v javnem sektorju sicer še številne druge zadeve, ki jih je treba izboljšati. "Pa vendarle je to zagotovo zelo pomemben korak k temu, da nam ne bi javne storitve na neki način razpadale oz. bi se še naprej slabšala kakovost javnih storitev," je dejal v izjavi za javnost.

"Če sem ob sprejemanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju rekel, da gre za hišico iz kart, lahko danes ugotovimo, da smo to hišico uspeli v teh zaključnih pogajanjih utrditi in pripeljati do zaključka. Veliko število sindikatov, ki so danes podpisali dokumente, ki so bili na mizi, daje priznanje našim prizadevanjem v teh pogajanjih," je dejal. Podobno kot državna sekretarka tudi Počivavšek meni, da bo reforma omogočila, da se bo javni sektor krepil, da bo privabljal nov kader, hkrati pa ohranil tiste zaposlene, ki v njem delajo trenutno. K uspešnemu zaključku pogajanj je sicer po njegovih besedah največ prispeval argumentiran in vsebinski dialog.

"Trdno sem prepričan, da so ta dvoletna pogajanja prispevala k temu, da se je Slovenija na neki način vrnila – ker smo bili že na robu – k državam s tradicionalno demokracijo, kjer se participativna demokracija in socialno partnerstvo spoštujeta in kjer zaposleni imamo realen vpliv na svoje pogoje dela," pa je poudaril predsednik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Dejal je še, da je po podpisu dokumentov ključno, da tako vlada kot sindikati pripravijo vse potrebno za "čim gladkejši prehod v novi plačni sistem".

Po Štrukljevih besedah je treba sicer verjetno še počakati na odgovor na to, ali so uredili plačni sistem in položaj zaposlenih v javnem sektorju tako, kot je treba. Če reforma ne bo proizvedla želenih učinkov, pa se bo treba "čim prej lotiti tudi drugih dodatnih ukrepov, kajti za Slovenijo je kakovostni javni sektor izjemno dragocena primerjalna prednost pred drugimi državami in bi morali storiti vse, da jo ohranimo", je prepričan Štrukelj.

V nagovoru članom svoje konfederacije sindikatov je Štrukelj tudi povedal, da sta dva velika dosežka prenove plačnega sistema, da bo osnovna plača vsakega javnega uslužbenca najmanj v višini minimalne plače. "To je dosežek, ki sicer ni poceni, saj bo neposredno ali posredno vezal nase pomemben del stroška prenove. Da bi res povsem razumeli razsežnost te spremembe. Danes več kot 27 tisoč javnih uslužbencev in uslužbenk prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne," je dejal Štrukelj, ki je tudi pojasnil, da je sodeloval pri številnih pogajanjih in "ta so bila po kompleksnosti, po obsegu zagotovo najbolj zahtevna".

Del sindikatov drugega stebra vendarle pristopil k podpisu

Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, zavrnili parafiranje dokumentov, je bilo pred podpisom v ospredju predvsem vprašanje uveljavitve kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.

Kljub drugačnim napovedim so podpis nato med drugimi vendarle prispevali tudi v gasilskem in policijskem sindikatu ter sindikatu državnih organov. "V nasprotnem primeru bi onemogočili še tisto, kar dobijo naši člani oz. uslužbenci države, organov, pravosodja in uprav lokalnih skupnosti," je odločitev za Televizijo Slovenija pojasnil predsednik sindikata Frančišek Verk. "Ko bomo podpisali, česa bistvenega ne moremo narediti, vendar imamo z vlado dogovor, v katerem je jasno določeno, da bi se do 30. marca 2025 izpogajali tudi za normativni del kolektivne pogodbe za državno upravo, kar pa vseeno nekaj pomeni," je dodal.

Pri svojih zahtevah medtem vztrajajo v sindikatu ministrstva za obrambo, kjer so napovedali, da jih na podpis ključnih dokumentov ne bo. Z vlado se nameravajo o bolj poštenem vrednotenju plač še pogajati. "Sindikat ministrstva za obrambo te kolektivne pogodbe ne bo podpisal. Dopuščamo pa možnost, da jo bomo podpisali v nadaljevanju, če vlada prisluhne našim zadevam. Ena od zahtev je nedvomno ta, da pristopi k ločenim pogajanjem glede uvrstitve operaterjev v centrih za obveščanje in pa tudi jasen signal, da lahko pristopimo k podpisu stavkovnega sporazuma, ki vlado tudi s sklepom zavezuje, da bomo začeli pogajanja za kolektivno pogodbo za področje obrambe, zaščite in reševanja," je za Televizijo Slovenija pojasnil predsednik sindikata Marjan Lah.

Fides podpisal aneks k lastni kolektivni pogodbi, ne pa tudi krovne kolektivne pogodbe za javni sektor

Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike je podpisal tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ni pa podpisal krovne kolektivne pogodbe. Kot so zapisali v izjavi za javnost, so skozi stavkovna pogajanja z vlado do zdaj uspeli uskladiti merila in kriterije ter postopek za zasedbo novih delovnih mest starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov, ki so v besedilu, usklajenem v stavkovnih pogajanjih, bili vključeni v aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

"Kljub temu pa večji del stavkovnih zahtev še naprej ostaja nerealiziran in predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj," so opozorili in pojasnili, da je razlog za podpis aneksa izključno v tem, da gre "v delu določb aneksa za rešitve, ki so bile dogovorjene v stavkovnih pogajanjih in gre za enega od dosežkov stavke, zato je pravilno, da ga Fides tudi potrdi s podpisom."

Dodali pa so, da sprejeta odločitev ne pomeni prekinitve stavke ali odstopa od preostalih stavkovnih zahtev. "Sindikat bo nadaljeval stavkovne aktivnosti za dosego preostalih ciljev iz prvotnih in razširjenih stavkovnih zahtev. Tako tudi uvrstitve delovnih mest v plačne razrede ne glede na podpis aneksa štejemo kot neusklajene in kot tematiko, ki bo še naprej predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj."

Policisti z vlado sklenili tudi lastno kolektivno pogodbo

Policijska sindikata sta z vlado sklenila tudi lastno kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti, so sporočili iz Policijskega sindikata Slovenije in Sindikata policistov Slovenije. Ob tem so ocenili, da je bil dosežen zgodovinski preobrat za vse zaposlene v policiji.

"S podpisom kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, kolektivne pogodbe za javni sektor in lastne kolektivne pogodbe dejavnosti javnega reda in varnosti smo utrdili temelje za prihodnje pravično vrednotenje in izboljšanje pogojev dela za nase člane," so zapisali v obeh policijskih sindikatih.

Pri tem so poudarili, da so k podpisu vseh omenjenih kolektivnih pogodb pristopili kljub nezadovoljstvu z vrednotenjem delovnih mest v policiji v kolektivni pogodbi za državno upravo. Kot so pojasnili, delovna mesta v policiji namreč niso ustrezno prepoznana in ovrednotena, "kar je predstavljalo resno sistemsko pomanjkljivost v pogajalskem procesu".

Po njihovih navedbah pa je na koncu prevladala pragmatičnost, zaradi katere so "uspeli pridobiti lastno kolektivno pogodbo in odpreti vrata za ustrezno urejanje plač in pogojev dela v policiji". "Naš trud je tako omogočil, da bomo v prihodnje tarifni del plačnega sistema urejali v lastni kolektivni pogodbi za vse zaposlene v policiji," so dodali.

Ker vlada ni pristala na razširitev osebne veljavnosti te kolektivne pogodbe tudi na uslužbence ministrstva za notranje zadeve, delovna mesta ostalih zaposlenih v ministrstvu ostajajo del kolektivne pogodbe za državno upravo, katere podpisniki so tudi v policijskem sindikatu. V slednjem pa že napovedujejo, da se bodo v prihodnosti zavzemali tudi za razširitev osebne veljavnosti tudi za ta del njihovega članstva.

V koaliciji s podpisi zadovoljni

"S tem so uspešno končana pogajanja za področje zdravstva, socialnega varstva in obvezne socialne varnosti, pri katerih je aktivno sodelovalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti," je po podpisu sporočil minister Luka Mesec. Poudaril je, da prenovljeni plačni sistem in nova ureditev delovnih mest ne bosta le izboljšala materialnega položaja zaposlenih, temveč tudi okrepila kakovost dela v sistemu socialnega varstva.

S podobnim sporočilom se je na podpis dokumentov odzval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Veseli nas, da smo z reprezentativnima sindikatoma konstruktivno sodelovali in dosegli dogovor, ki bo imel pozitiven in dolgoročen učinek. S tem korakom smo zagotovili pravičnejše plačilo za opravljeno delo v skrbi za najšibkejše in odpravili ključno oviro v zaposlovanju in odpravi kadrovskega manka," je dejal in poudaril, da bo podpis kolektivne pogodbe v praksi prinesel višje plače tako za poklice v osnovni oskrbi, socialni oskrbi, zdravstveni negi in zdravstveni rehabilitaciji kot tudi v podpornih službah, pri čemer gre za dvig plač na vseh delovnih mestih.

Poleg minimalne plače pa je koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko izpostavila tudi usklajevanje plačnih razmerij, s katerim bodo podplačani poklici, ki so ključni za družbo, dobili večjo vrednost v družbi. "Vsako delo je pomembno, zato mora biti cenjeno in za pošteno delo mora biti tudi dostojno plačilo," je zapisala. Veseli pa jo tudi, da bodo zaposleni v kulturnem sektorju imeli primerljive pogoje za delo z drugimi sektorji. "S sprejeto plačno reformo smo izboljšali sistem nagrajevanja za opravljeno delo v kulturi," je zapisala.

V SD-ju pozdravljajo podpis dokumentov za uveljavitev plačne reforme, kar bo prispevalo k stabilizaciji socialnega položaja javnih uslužbencev in krepitvi konkurenčnosti javnega sektorja na trgu dela. "Javni uslužbenci vsakodnevno prispevajo k uresničevanju temeljnih nalog države in ohranjanju njenega sistema," so zapisali. Trenutni plačni sistem ni bil konkurenčen na trgu dela, kar je oteževalo privabljanje kakovostnih kadrov, še posebej v sektorjih, kjer že tako primanjkuje delovne sile, so opozorili. "Verjamemo, da je današnji podpis pomemben korak naprej in bo prispeval k izboljšanju kakovosti življenja ne le javnih uslužbencev, temveč tudi širše družbe," so dodali.

Po mnenju opozicije ne gre za reformo

Opozicijski stranki SDS in NSi se za zdaj še nista odzvali, je pa predsednik SDS-a Janez Janša v sredinem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da ne gre za reformo, temveč za popravke. Izpostavil je višino sredstev in to, da se bo večina obremenitev prenesla v mandat naslednje vlade, kar lahko po njegovem mnenju bistveno ogrozi javne finance, še posebej glede na ohlajanje gospodarstva. Težava pa je tudi, ker se s temi popravki zgolj dvigajo plače, ne odpravljajo pa se nesorazmerja. Prav tako pa vlada ni izračunala kolateralnega efekta na gospodarstvo, je še dejal.

Reforma se bo izvajala postopoma

Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028. Zvišanja se bodo namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvo predvideno 1. januarja 2025, zadnje 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in državnega sveta, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.

Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnost pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.