Dostojno delo naj bi predstavljalo produktivno delo v razmerah svobode, pravičnosti, varnosti in človeškega dostojanstva. K uspešnemu delovnemu okolju bi morali prispevati tako delodajalci kot delojemalci, osnova za to pa je pravna država. Delo tako ne bi smelo zagotavljati le golega preživetja, ampak bi moralo omogočiti človeka vredno življenje, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

V Sloveniji 107 tisoč, v svetu 200 milijonov brezposelnih
Prvi pogoj za dostojno delo je zaposlitev. Pri nas je po najnovejših podatkih več kot 107 tisoč brezposelnih. Mnogi izmed teh v iskanju prve zaposlitve. Pa še ta bo v najboljšem primeru zgolj začasna, opozarja Semolič. "25 let so stari, ko diplomirajo, potem pa 10 let iščejo delo, tisto, ki daje neko socialno varnost, da si lahko ustvarijo družino."

Prav tako meni, da sedanji varčevalni ukrepi vodijo proti dnu. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zato zahtevajo sprejetje in izvajanje takšnih politik, ki bodo omogočile ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest, prekinile trend negotovih oblik zaposlitve in omogočile zaposlovanje mladih za nedoločen čas. Dodal je še, da zahtevajo politike, ki bodo spodbujale dostojno delo, zagotovile spoštovanje delavskih in socialnih pravic, krepile socialni dialog in omogočile blaginjo za vse, in ne le za nekatere.

Danes je na svetu okoli 200 milijonov brezposelnih, med njimi skoraj 20 odstotkov mladih, je opozoril Semolič. Po njegovih besedah polovica vseh zaposlenih na svetu dela v negotovih oblikah zaposlitve, veliko pa jih mora preživeti z izjemno majhnimi dohodki. "Osem ljudi od desetih nima dostopa do kakršne koli oblike socialne varnosti, povprečna razlika v plačah med spoloma pa na svetovni ravni znaša 23 odstotkov," je navedel.

Vse večja je po njegovem mnenju tudi neenakost pri dohodkih, premoženju, izobraževanju, zdravstvu, stanovanjih in posojilih. "V Evropi je 60 odstotkov bogastva v rokah samo desetih odstotkov prebivalstva," je še opozoril Semolič.

Zdenka Čebašek Travnik: Lahko govorimo o novodobnem suženjstvu
Da so razlike v zagotavljanju dostojnega dela velike, opozarja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in dodaja: "Na eni strani bomo lahko slišali navdušene delodajalce in zaposlene, ki resnično napredujejo in ustvarjajo, in na drugi strani tiste, ki iz svojega obupa ne vedo več, kam bi se obrnili."

Čebašek Travnikova se tako strinja, da gre pri nekaterih delavcih za novodobne sužnje. "Lahko govorimo o suženjskih razmerjih med delavci in nekaterimi delodajalci. Gre za skoraj popolno odvisnost zaposlenih od delodajalca, hkrati pa je zaradi pomanjkanja sredstev omejena tudi možnost njihovega gibanja in izkoriščanja dobrin, npr. zdravstvenih in kulturnih. Zaradi teh razlogov so tudi pritožbe na ravnanje delodajalcev redke, saj se ljudje ne odločajo zanje v strahu, da bo njihovo stanje taka pritožba še poslabšala," je prepričana varuhinja.

"Treba je vzpostaviti spodbudno delovno okolje"
Da se uspešna podjetja zavedajo pomena kakovostnih odnosov, ve tudi Samo Hribar Milič, predsednik in direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ki je prepričan, da je za uspeh podjetja nujno vzpostaviti spodbudno delovno okolje.

"Če bomo hoteli ljudi prepričati, da delajo dlje, potem bodo premalo samo te socialne pravice, morali bomo ustvariti psihosocialno klimo in okolje, v katerem se bodo čutili ustvarjalne, kreativne in cenjene," je poudaril.

Evropska raziskava je pokazala, da bodo delavci na delu zadovoljnejši in bolj motivirani, ko bodo bolj vključeni v organizacijo delovnega procesa, ko bodo pri delu samostojnejši in ko bodo za več dela dobili višjo plačo.