Po Lebnovih besedah prebivalci Slovenije nismo tako občutljivi za zelene ukrepe ali politike, ker morda naravne dobrine jemljemo kot samoumevne. "A tudi zadnji poskus z zakonom o vodah kaže, da je politika za okolje izrednega pomena. Politika bo nazadnje tista, ki bo določila, do katere mere lahko človek še ogroža naravo," je dejal za Delo.

Pri ustvarjanju programa so se zato po njegovih besedah ukvarjali s temeljnim vprašanjem, kako iskati ravnovesje med kakovostnim razvojem industrije in ohranjanjem okolja.

Med drugim se zavzemajo za to, da se vsaka osnovna šola poveže z lokalno kmetijo, ukrep so povezali z uvedbo davka na sladke pijače, ki bi ga namenili za podporo ukrepu sodelovanja šol in kmetij. Jedrsko elektrarno Krško 2 bi podprli ob predpostavki tesnega sodelovanja s civilno družbo in ob jasni predpostavki najvišjih okoljskih standardov, ob zaprtju Teša 6 pa je treba opraviti premislek o nadaljnjem razvoju regije, je dejal.

S predsednikom Zelenih se ne zavzemata za enake življenjske vrednote

Na vprašanje, ali bi sodeloval v vladi Janeza Janše, je odgovoril, da sta za stranko Z.DEJ osnovni vrednoti trajnostni razvoj in varovanje okolja. "Z vlado, ki je sprejela zakon o vodah, ki neposredno ogroža ustavno pravico do pitne vode, ne bi mogli sodelovati."

Glede pogovorov s predsednikom Zelenih Slovenije Andrejem Čušem je pojasnil, da sta večkrat razpravljala o politiki, a da ne delita niti enakih življenjskih vrednot niti pogleda na politiko. Leben je v pogovoru za Delo zavrnil tudi sodelovanje v gibanju Povežimo Slovenijo.