S Kongresnega trga, na katerem so na travi posedajoč številni udeleženci, zaviti v oblačke dima, uživali na petkovem popoldanskem soncu, so se že od daleč slišali lahkotni ritmi reggaeja. Na trenutke pa je veter mimo prinašal vonj po za zdaj v Sloveniji še vedno nezakoniti zeleni substanci. "Tukaj sem, ker mislim, da bi morali travo legalizirati," je na MMC-jevo vprašanje odvrnila ena izmed udeleženk in dodala, da zanjo trava predstavlja predvsem sprostitev. Prav sprostitev je bil glavni razlog, ki so ga navajali naključni udeleženci. To, da legalizacija ne dobi zelene luči, pa je predvsem zasluga globoko zasidranih negativnih stereotipov v družbi.

"Naši starši in stari starši so bili izpostavljeni propagandi, en takšen primer je film Reefer Madness (1936), ki je kadilce marihuane prikazal kot histerične, kriminalce, morilce. Malce mlajša generacija je bila nato izpostavljena malce drugačni propagandi in stereotipom, da so kadilci marihuane lenobe, ki nič ne delajo in ne bodo nikoli dobili službe," je za MMC ob robu dogajanja pojasnil ameriški udeleženec dogajanja iz Kolorada Mike Wise.

"Ko bijemo ta boj za legalizacijo, ne smemo pozabiti na bolnike, prav zaradi njih smo tu, pa tudi vsi drugi bi morali imeti pravico do te rastline. Nihče ni nikoli umrl zaradi nje, umirali pa so že zaradi nešteto popolnoma zakonitih zdravil," je dejal Američan, ko je stopil na oder v okviru "odprtega mikrofona", ki je udeležencem omogočal "povedati svoje". Wise je uživalec marihuane iz zdravstvenih razlogov, saj ima Chronovo bolezen, pomaga pa mu tudi pri bolečinah v kolenu. V državah, kjer medicinska uporaba ni legalizirana, do marihuane drugače kot na črnem trgu ne more, je poudaril.

Slovenska politika je legalizaciji naklonjena
"Študentska organizacija Univerze v Ljubljani ta shod organizira že 14. leto po vrsti in v tem času je bil dosežen že velik napredek, in sicer konoplja ni več takšen tabu kot včasih, zdaj se o tem javno govori, o tem razglabljajo politiki, na začetku leta pa sta bila vložena že dva zakona, ki urejata tako rekreativno kot medicinsko uporabo," je za MMC dejal Gašper Sovdat iz ŠOU-a, ki upa, da bo v prihodnjem mandatu državnega zbora (DZ) končno dosežen napredek. "Javnost se vedno bolj zaveda, da ima konoplja tudi pozitivne učinke in da uživalci niso brezdelni odvisniki, pač pa gre za čisto običajne ljudi s službami," je dodal.

O celi vrsti marihuani naklonjenih političnih strank so na Kongresnem trgu pričale stojnice, postavljene v "političnem otočku", ki jih je bilo letos še več kot prejšnja leta, kar bi znal biti znak, da smo tik pred volitvami. Oddati je bilo mogoče podpis v podporo legalizaciji, na pisanih stojnicah pa so svoj propagandni material delili vladni SMC in Mladi forum SD-ja, opozicijska Levica ter zunajparlamentarna stranka Pirati. "Prisotnost politikov pomeni javni izraz podpore legalizaciji in tega se bodo morali po tem v državnem zboru držati," je navzočnost številnih politikov komentiral Sovdat.

Organizatorji marša so pripravili Politični semafor, na katerem lahko preverimo, kje glede legalizacije stojijo različne politične stranke. Tako rekoč vse stranke podpirajo legalizacijo tako rekreacijske kot medicinske uporabe, izstopa zgolj stranka SDS, ki podpira legalizacijo v medicinske namene, za rekreacijsko uporabo pa ne.

V Koloradu legalizacija z referendumom
"Politikom je treba jasno in glasno povedati, kaj hočemo, sami od sebe ne bodo spremenili ničesar," je Wise odgovoril, zakaj so dogodki, kot je Marihuana marš, pomembni. "Najraje se ne bi pečal s politiko, a žal je to nujno zlo, ker oni pišejo zakone. V Koloradu je edini razlog, da nam je uspelo legalizirati travo za rekreacijsko in medicinsko uporabo, to, da smo zbrali dovolj podpisov in politiki so morali razpisati referendum, na katerem je zmagala legalizacija," je pojasnil, da sta zdaj za vse polnoletne (v ZDA nad 21 let, op. a.) v Koloradu rekreacijska uporaba marihuane in posedovanje do 28 gramov oz. ene unče zakonita. Pridelava sicer ostaja še vedno strogo prepovedana. "Politikom ni všeč, da bi si človek posadil konopljo sam, ker potem ne pobirajo davkov," je dodal.

Boj za legalizacijo v Evropi je podoben boju v ZDA, različne države imajo manj ali bolj liberalne zakone, Wisov rojstni Teksas ima tako izredno restriktivne zakone, dovoljeno je zgolj konopljino olje CBD.

Prohibicija da ali ne?
"Ugajanje volivcem je vse, o čemer politiki razmišljajo, kaj jim bo prineslo več političnih točk, to je vse, kar jih zanima. Mislim, da prohibicija nikoli ne deluje, legalizacija prostitucije v Amsterdamu je pokazala, da je zdaj težav manj, ali pa če se spomnimo neslavne prohibicije alkohola v ZDA," je odgovoril Wise.

Prohibicija marihuane v ZDA po njegovih besedah prinaša ljudem več težav kot koristi. "Ko nekoga zapremo zaradi uporabe trave, ni ne zločina ne žrtve, v zapor te dajo, da ti rešijo življenje, torej uničijo ti življenje, da bi ti ga rešili," je izpostavil po njegovem mnenju nesmiselno prakso prohibicije. V ZDA po njegovi oceni kar 95 odstotkov delodajalcev preverja, ali imajo zaposleni v telesu THC. "Razvila se je ogromna industrija za testiranje drog, ki obrača milijone," je dodal.

Prohibicija ustvarja "črni trg", ki je neposredno povezan s kriminalom, pa je odgovoril Sovdat in dodal, da bi regulirana prodaja prinašala prihodek v davčno blagajno. Opozoril je tudi na bolnike, ki morajo še vedno po konopljo na črni trg.

Poln Kongresni trg in stojnice
"Kongresni trg je nabito poln, svoje cilje smo dosegli, računali smo, da se bo dogodka udeležilo med tri in štiri tisoč ljudi, koliko je jih tukaj ta trenutek, ne vem, a smo zadovoljni z udeležbo," je sklenil Sovdat.

Na številnih stojnicah so se predstavile tudi legalizaciji naklonjene nevladne organizacije, kot je organizacija DrogArt, ki preventivno s svetovanjem deluje pri preprečevanju škodljivih posledic drog in alkohola. Med drugim je bilo mogoče najti tudi konopljina oblačila in prikaz pridelave konopljinega olja.