Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je na podlagi anonimne prijave od Lekarne Ljubljana septembra lani zahtevala vzorce galenskih zdravil glukozamin, ascalcin plus, rhinafen in paracetamol. Čeprav je agencija analize opravila že v novembru in so bili rezultati pozitivni, tega ni objavila niti ni obvestila lekarne, je dejal direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič.

Direktorica bi morala posredovati podatke
"Zaradi skrivanja podatkov" je po Jakličevih besedah v njegovi družbi nastala visoka poslovna škoda, zato so ministrstvu za zdravje predlagali, naj oceni, "ali lahko oseba, ki pred javnostjo skriva tako pomembne podatke s področja zdravstva, sploh opravlja tako funkcijo".

Odvetnik družbe namreč zatrjuje, da bi direktorica agencije morala obveščati in informirati javnost o zdravilih in medicinskih pripomočkih, ona pa tega ni storila, čeprav je bilo v zadnjih mesecih veliko namigovanj, da je z njimi nekaj narobe ali da so strupeni.

Sicer pa Jaklič dodaja, da so bili postopki proti Lekarni Ljubljana sproženi na podlagi anonimne prijave, sam pa iz zanesljivih virov ve, da je agencijo v zvezi s tem obiskala generalna direktorica farmacevtske družbe Bayer Slovenija Petra Molan.

Izrednega nadzora se ne bojijo
Tudi novega izrednega strokovnega nadzora, ki ga je proti njim uvedla agencija, se v družbi veselijo, pravi Jaklič. Ob tem pa se sprašuje, kam bo lekarniška zbornica prišla, če bo na podlagi anonimnih pisem vedno uvajala nadzore. Znova je zanikal tudi očitke v anonimnem pismu, v katerem je ena izmed farmacevtk zapisala, da je vodstvo Lekarne Ljubljana zaposlenim v lekarnah dalo navodilo, naj od bolnikov in svojih strank poskušajo iztržiti čim več. Jaklič je prepričan, da avtor anonimnega pisma ni zaposlen v Lekarni Ljubljana, ampak sumi, da je to spisala konkurenca.