Študentska organizacija Univerze v Ljubljani tako ministrstvo poziva, naj znova ovrednotijo merila za pridobitev državne štipendije, zvišajo pa naj tudi zneske. "Štipendijska politika v državi ni taka, kot bi morala biti," je prepričan Klemen Mesarec iz študentske organizacije, pristojen za področje sociale in zdravstva.

"Državna štipendija prejemniku ne omogoča preživetja in si mora pomagati s študentskim delom, štipendije za deficitarne poklice so namenjene le programom sekundarnega izobraževanja in so zato študentom nedosegljive, Zoisovo štipendijo pa je zaradi visoko postavljenih meril težko dobiti," je pojasnil.

Lani več denarja za štipendije kot v letih prej, letos spet manj
Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da so se sredstva za državne štipendije in število upravičenih do njih lani zvišali - mladoletni dijaki namreč v letih 2012 in 2013 niso bili upravičeni do državne štipendije, s 1. januarjem 2014 pa so jo spet lahko dobili. Letos bodo porabili manj denarja predvsem zaradi ostrejših meril pri podeljevanju Zoisovih štipendij - čeprav se povprečno število upravičencev za državne štipendije povečuje. Pri drugih štipendijah ne pričakujejo večjih odstopanj.

Poudarjajo, da so sredstva, ki bodo izplačana za štipendije, odvisna od gospodarskih gibanj - če se bo gospodarstvo zagnalo in bomo imeli gospodarsko rast, bo manj upravičencev do državne štipendije in več kadrovskih štipendij. Vlada sicer predvideva, da bo za socialne prejemke treba nameniti manj sredstev, saj bo okrevanje gospodarstva prineslo nove zaposlitve.

Za štipendije največ denarja leta 2011, najmanj leta 2013
Za kadrovske, državne in Zoisove štipendije ter štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu je bilo v zadnjih petih letih največ namenjenih sredstev leta 2011, ko je bilo tudi največ upravičencev, in sicer 116 milijonov evrov, najmanj pa leta 2013, in sicer 76,5 milijona evrov. Tudi za državne štipendije je bilo največ denarja namenjenega leta 2011, in sicer 82,3 milijona evrov, najmanj pa v letu 2013, in sicer 53 milijonov evrov.