Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za sklic nujne skupne seje dveh odborov DZ-ja pojasnil vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec, v Levici ocenjujejo, da je po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump "odstopil od 'normalnih' odnosov v mednarodnem okolju", Evropska unija ubrala napačno pot pri iskanju svoje identitete. Kot je dejal, to po oceni Levice potrjuje tudi objava bele knjige o evropski odpornosti in tudi navodila, ki jih Evropska komisija predlaga za samozaščito državljank in državljanov. "Menimo, da je ta retorika, ki nagovarja ne samo k pretiranemu oboroževanju, ampak tudi k strahu pred vojno na evropskih tleh, ki je konkretno utelešena v Ruski federaciji, v Vladimirju Putinu, nevarna," je dejal Tašner Vatovec.

Sorodna novica Golob: Posojila in nacionalna odstopna klavzula bi morala zadoščati za slovenske naložbe v obrambo

Poudaril je, da povečevanje izdatkov za oboroževanje, kot ga predlaga Evropska komisija, pomeni neizogibno zmanjševanje izdatkov za druga področja, kot sta socialno varstvo in zdravstvo, kar se bo poznalo tudi na blaginji državljank in državljanov. "Po drugi strani pa to vzpostavlja nevaren pritisk na to, kako ljudje dojemajo trenutno situacijo v Evropi," je dodal.

Pojasnil je tudi, da so se za sklic nujne seje omenjenih odborov odločili tudi zaradi tega, ker po oceni Levice o tem ne poteka odkrita in poštena razprava. Napovedal je, da bodo na seji predlagali več sklepov, ki jih je povzel v treh glavnih sklopih – da se izrazi nasprotovanje temu, da bi dva odstotka BDP-ja za obrambo namenili hitreje od trenutnih načrtov; da naj slovenski predstavniki v evropskih institucijah in na zasedanjih Nata dosledno zagovarjajo stališče, da obrambni izdatki ne presežejo trenutnih 1,5 odstotka BDP-ja; in da se pred kakršno koli dokončno odločitvijo vlade ali DZ-ja razpiše posvetovalni referendum, na katerem bi ljudi vprašali, ali se strinjajo s povečanjem odstotka BDP-ja za oboroževanje.

Poleg tega bodo predlagali sklep, da odbora vlado pozivata, naj se zavzame za mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo ter ponovno vzpostavitev dialoga med EU-jem in Rusijo o varnostnih mehanizmih. "Najprej moramo storiti vse, kar je v naši moči, da ustavimo vojne okoli Evrope. Vojaške rešitve, ki v preteklosti niso prinesle miru, ga ne bodo niti danes. Zato mora biti stališče Slovenije v Bruslju jasno. Namesto vedno novih načrtov za oboroževanje in militarizacijo je treba v mednarodne odnose vrniti pogajanja in diplomacijo," so v Levici zapisali v sporočilu za javnost.

Svoboda in SD zahteve za nujno sejo nista sopodpisala

Vodja poslancev Levice je povedal še, da so o svoji zahtevi obvestili koalicijo, a da se preostali dve stranki nista odločili za sopodpis zahteve. "Veste, da imamo tukaj zelo ločena mnenja, kar se tiče oboroževanja. Tu ne pričakujem neke širše podpore, mogoče se kakšen poslanec na katerem od dveh odborov odloči, da pritrdi tem sklepom. Ampak mislim, da je ključno to, da se začne in da se opravi neka javna razprava o tem," je dejal.

V Levici sicer menijo, da bi morali pri krepljenju obrambnih zmogljivosti Slovenije pozornost usmeriti predvsem v civilno zaščito in odpornost pred naravnimi nesrečami. "To je zagotovo večji garant za varnost državljank in državljanov kot pa kupovanje ameriškega ali pa evropskega orožja, ki bolj ali manj služi nekim misijam v tujini," je dejal Tašner Vatovec.

V največji vladni stranki Svoboda se za zdaj niso odzvali, v koalicijski SD pa so za STA zapisali, da razumejo zahtevo Levice, saj je skladna s stališči, ki jih zagovarjajo. "Socialni demokrati potencialno podpiramo krepitev obrambnih zmogljivosti in izpolnjevanje mednarodnih zavez, vendar mora biti ta proces izveden na način, ki ne bo ogrozil drugih ključnih družbenih prioritet," so navedli. Ob tem kot ključno vidijo, da mora vsakršno povečanje obrambnih izdatkov temeljiti na realnih ocenah potreb in finančnih zmožnosti države ter na čim širšem konsenzu.