Gostja rubrike MMCAnaliza je bila tokrat Lidija Jerkič, dolgoletna predsednica Sindikata kovinarske in elektroindustrije (SKEI), ki je pred dobrim mesecem postala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer je nasledila Dušana Semoliča, ki je bil na tem položaju dobrih 26 let. Dialog z delodajalci, ki ga v zadnjem času poskušajo doseči na področju razbremenitve trinajste plače, vidi kot iskanje najmanjšega skupnega imenovalca med interesi dela in kapitala. Sodelovanje med sindikati in delodajalci tam, kjer so interesi skupni, vidi kot del razvoja družbe, se pa zaveda, da skupnega interesa verjetno ne bodo našli povsod.

Sindikati se že od osamosvojitve spoprijemajo z upadanjem članov, pri čemer močno izstopa upadanje mlajših članov, zato je eno izmed temeljnih vprašanj, ali lahko sindikati sploh še nagovorijo mlade, ki pogosto delajo v prekarnih razmerjih. Po mnenju Lidije Jerkič lahko mlade nagovarjajo samo mladi, pri čemer pa poudarja, da nikoli ne more biti rešitve, če se nekdo ni pripravljen konkretno tudi izpostaviti. "Je pa težava, če se izpostavi samo en človek, ker posledica zadene samo njega. Če je pa to skupina ljudi, ki se organizirano izpostavi, pa je rezultat skoraj vedno pozitiven. Sindikati lahko ponudimo roko in pomoč, ne moremo pa delovati namesto posameznika."

Zagovornica manjšega števila sindikalnih central
Med odmevnejšimi dogodki po njenem prevzemu funkcije je bila tudi združitev ZSSS-ja s konfederacijo sindikatov Pergam. Po njenem mnenju na sindikalnem področju ne more biti konkurence, saj je osnovni cilj sindikatov interes članov. Obenem se sindikati spopadajo tudi s pomanjkanjem strokovnih kadrov, zato meni, da vzporedno delovanje sindikatov jemlje energijo. Na vprašanje, ali je lahko več central tudi protiutež, ko sindikat ne zagovarja interesov članov, pa Lidija Jerkič meni, da je v teh primerih bolje zamenjati vodstvo sindikata kot pa ustanoviti novega.

Ob vprašanju o minimalni plači izpostavlja, da tudi njen obstoj ni samoumeven, meni pa, da je največja težava pri najnižjih osnovnih plačah v kolektivnih pogodbah in kolektivnih pogajanjih. "Če bi bil tam prvi tarifni razred postavljen na ustrezni ceni dela, potem težav z minimalno plačo nikoli ne bi imeli." Sicer pa je poudarila, da je bila zveza vedno usmerjena v dvig minimalne plače. Na vprašanje uporabnika MMC-ja o tem, ali imajo nekateri sekretarji v sindikatih res plačo okoli sedem tisoč evrov bruto, pa je odgovorila: "Ne vem za izplačila vseh drugih, vem pa, da imam sama 2.300 evrov neto plače, sekretarji na zvezi imajo 2.100 evrov in strokovni sodelavci okoli 1.400 evrov." Glede izplačil pri posameznih sindikatih pa Jerkičeva poudarja, da jih ne pozna, ampak da mora te plače nekdo tudi omogočiti.

S predsednico ZSSS-ja smo se pogovarjali tudi o slabih praksah v delovanju nekaterih sindikatov, kjer poudarja, da bo to vselej tudi javno obsodila, kadar se ji bodo določena dejanja zdela sporna. Pogovarjali pa smo se tudi o primeru, ki je pred časom dosegel SKEI, ko so v večjem podjetju neposredno zaposlili več agencijskih delavcev, in na drugi strani o primerih, kjer delodajalci skušajo na različne načine doseči, da delavca ne bi neposredno zaposlili. Več si oglejte v spodnjem videu.