V minulih dneh je Nova kreditna banka Maribor v javnost prišla z vestjo, da so v lanskem decembru in januarju zasledili več sumljivih nakazil v tujino, v večjih zneskih, večinoma na bančne račune v Turčijo. V 14 odkritih primerih se je pokazalo, da so Slovenke neznancem, ki so jih spoznale na spletu in se v njih zaljubile, nakazale več kot 200.000 evrov. V enem primeru je goljuf žrtev uspel prepričati celo, da je prodala nepremičnino.

Zaljubljale so se v popolne neznance na spletu, ki jih v resničnem življenju niso nikoli videle. Kako so bile lahko tako zaslepljene, je največja šibka točka prav narava človeške psihe? "Da, goljufi jo izrabljajo, a meni se ne zdi nujno šibka točka. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so bolj ekstrovertirani, načeloma tudi bolj dovzetni za prevare. Je ekstrovertiranost negativna lastnost? Ni! Ti ljudje se laže družijo z drugimi ljudmi," je v pogovoru za MMC po okrogli mizi na temo spletnih ljubezenskih prevar pojasnil David Modic, raziskovalec spletnih prevar in računalniške varnosti na univerzi Cambridge in predavatelj na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani. Iz psihologije je doktoriral prav na temo spletnih prevar.

Psihološki dejavniki in naivnost

Je tukaj na delu velikanska naivnost ali so v igri še kakšni drugi psihološki faktorji? "Ne, sploh ne gre za naivnost! Gre za to, da prevaranti uporabljajo mehanizme, ki preprečijo racionalno odločanje, ki poskrbijo, da se v določeni situaciji neumno odločimo, kar ne pomeni, da je človek neumen ali da je žrtev sama kriva," je odgovoril.

Najbolj ranljiva skupina, na katere ciljajo goljufi "ljubezenskih prevar", so osamljene starejše ženske, ki živijo same in jih z lažnimi profili izmišljenih oseb najpogosteje kontaktirajo prek družbenih omrežij, kot je Facebook, ter očarajo do te mere, da se zaljubijo, nato pa se začne izkoriščanje s prošnjami za denar. Zneski so običajno sprva majhni tam nekaj 100 evrov, nato pa goljufi pritisnejo s srce parajočimi zgodbami o nujnih operacijah za hčerko itd., ki stanjejo več tisoč evrov.

Goljuf sliko kakšnega šarmantnega možakarja srednjih let ukrade s kakšnega drugega profila, si izmisli, da je ameriški zdravnik iz Dallasa na misiji Združenih narodov, Unicefa ali kaj podobnega v Siriji, da ima bolno hčerko, da so mu ukradli vse dokumente in nujno potrebuje denar. Goljuf se pretvarja, da je vse, kar pričakuje, da si žrtev od njega želi, da bi bil. Kar naenkrat ima žrtev sogovornika, ki ga navdušujejo iste stvari, ima iste življenjske cilje, ji izkazuje naklonjenost in žrtev tako najde lažno spletno "sorodno dušo".

Ugledni poklici z avtoriteto

"Raziskave kažejo, da se ljudje, ki osebe ne poznajo, odzivajo tako, kot se odzivamo na neki določeni poklic, če kdo reče, da je odvetnik in ga ne poznamo, se bomo do njega obnašali kot do vsakega drugega odvetnika, če imamo do odvetnikov pozitiven odnos, ga bomo imeli tudi do tega človeka," je pojasnil, zakaj se prevaranti najraje izdajajo za zdravnike, odvetnike in druge ugledne poklice z avtoriteto.

"Igralec, ki v reklami reče, da je to najboljša zobna pasta na svetu, v resnici ni zobozdravnik, a mi gledamo človeka v beli halji," je ponazoril, da na podoben prevarantski način delujejo reklame.

Denar pa ni vedno vse, na kar cilja goljuf. "Različne končnice so, nekateri hočejo vizo in se preseliti v Evropo, v določenih primerih se z žrtvami srečajo, v drugih ne, vse skupaj pa se v najhujših primerih lahko konča tudi s smrtjo, na primer v primerih, ko ljudje odpotujejo, največkrat v Amsterdam ali pa v Nigerijo, kjer jih potem po navadi ugrabijo in zahtevajo denar," je navedel, da sta v povprečju od eden do dva smrtna primera letno.

Goljuf sočasno "obdeluje" na desetine žrtev

Prevaranti izredno dobro poznajo človeško psiho in naštudirajo "finte", na katere bo žrtev najverjetneje nasedla. Ob tem niti ni treba, da je ukana pretirano uspešna, saj goljuf sočasno "obdeluje" na desetine žrtev. Žrtev pri vsem skupaj v "zločinu" igra aktivno vlogo, opozarja Modic. "Gre za t. i. victim facilitation, ne gre izrecno za to, da je žrtev kriva za to, kar se dogaja, je pa definitivno aktivno vključena, mora odgovoriti na mail, mora si dopisovati z nekom, mora se odločiti, da bo denar goljufu res nakazala," je izpostavil, da psihologija vedno igra glavno vlogo, ko so žrtve v prevari aktivno vključene.

Raziskave po Modičevih besedah kažejo, da se v razvitem svetu prevara zdi verjetna vsakemu tretjemu, nekaj manj kot deset odstotkov ljudi na prevare odgovori, dejansko ogoljufanih pa je od 0,1 do 3 odstotke vzorca. "To pomeni, da na primer trije od stotih ljudi v treh letih izgubijo denar v eni od prevar, ki jih opazujemo," je pristavil.

Zdrava mera paranoje kot najboljša obramba

Še ljudem, ki jih poznamo v resničnem življenju iz oči v oči ne gre vedno zaupati, pri profilih in uporabniških računih na spletu, ko je na drugi strani lahko dobesedno kdor koli in se izdaja za kogar koli, to velja še toliko bolj. Kako se človek najbolje ubrani lažnih profilov, je edina rešitev zdrava mera paranoje?

"Da, res je! Pred kratkim sem predaval na informativnem dnevu bodočim študentom računalništva, kjer sem demonstriral, kako z lahkoto je pridobiti vse mogoče informacije o direktorju drugega največjega podjetja v regiji. Opensource intelligence gathering (zbiranje javno dostopnih podatkov na internetu, op. a.) Facebook, Google hacking ... imel sem vse informacije, vključno z njegovo tajnico, njenim možem, kje je zaposlen, imeni njunih otrok, kam na morje hodijo ..." je izpostavil, koliko podatkov o sebi ljudje natrosijo prosto po spletu.

Ženska, pristojna za stike z javnostjo v podjetju, je bila sicer dovolj pametna, da ni objavljala slik svojih otrok in imena svojega partnerja in je bila veliko "trši oreh", a je v eni od objav na družbenih omrežjih označila partnerja in tako je Modic prek njegovega profila hitro našel tudi njune otroke. "On ni imel prav nobenih težav z objavljanjem gomile slik njunih otrok, hitro lahko vidiš, kam hodijo v šolo itd.," je dodal in pristavil, da je bil prav omenjeni par tako "pameten", da sta za novoletne počitnice objavljala fotografije iz 2.000 kilometrov oddaljene tujine, ki so imele tako lokacijsko kot časovno štampiljko, in tako potencialnim vlomilcem oglaševala, da ju ni doma.

Preventivno obnašanje z veliko mero paranoje je na spletu najboljša obramba, saj ko si enkrat ogoljufan lahko v veliki večini primerov zgolj "pokličeš policijo in pozabiš na denar".

Različne države so specializirane za različne goljufije

"Nigerijski princi", ki po spletni pošti v polomljeni angleščini obljubljajo milijone evrov, le nekaj tisočakov za različne "koleke in birokracijo" jim je treba prej nakazati, so že pregovorni. Prav Nigerija pa je na prvem mestu tudi po številu ljubezenskih spletnih prevar. "Za pranje denarja je glavna Rusija, za tehnične spletne napade Kitajska, različni centri po svetu so specializirani za določene tipe spletnih prevar," je sklenil pogovor Modic.

Število primerov zadnja leta strmo narašča

Strokovnjak z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost (SI-CERT) Tomaž Hren je na okrogli mizi navedel, da so še leta 2016 obravnavali le nekaj primerov, število ogoljufanih v ljubezenskih prevarah pa je v Sloveniji leta 2018 poskočilo na več kot 40. Primerov je zagotovo še veliko več, a zaradi sramu marsikdo zadeve ne prijavi.

Za izsiljevanje moških so prevarantje po Hrenovih besedah izpilili povsem drugačno tehniko, saj neka dolgoročna romantika tu ne deluje, moški so za "hitro akcijo". Moški so tako najpogosteje žrtev prevare, v kateri se goljuf pretvarja, da je brhka mladenka, in svojo žrtev zvabi v "cybersex" oz. "spletni seks" prek aplikacije, s katero lahko drug drugega vidita, ter tako od žrtve pridobi kočljive video- ali fotografske posnetke. Zgodba se nadaljuje z izsiljevanjem denarja ali pa bo posnetek poslan ženi, sorodnikom, sodelavcem, šefu itd.

Rešitev je zgolj prekinitev stika

Edini način rešitve je, da se ne pustimo izsiljevati in popolnoma prekinemo komunikacijo, saj izsiljevalcev nikoli nobena količina denarja ne bo zadovoljila. Kot opozarjajo na SI-CERTU, znajo kriminalci v končni fazi tudi groziti s smrtjo, "saj imajo znance v vojski povsod po svetu", da bi le iztisnili še kakšen evro. Prevarante je tako rekoč nemogoče izslediti, nakazan denar pa je za vedno izgubljen, opozarjajo.

Kako "strezniti" zaslepljeno osebo?

Do osebe, ki jo je omrežil spletni goljuf, je treba pristopiti previdno in zvedavo, pa je poudarila psihoterapevtka Veronika Podgoršek. Vprašati je treba brez obsojajočega napada z besedami "kako si lahko tako neumen, a ne vidiš, da gre za prevaro", pač pa z vprašanji, ki žrtev spodbudijo, da sama premisli o interakciji in razmerju z "idealnim anonimnežem".

"Nekomu, ki noče pomoči, živ bog ne more pomagati, zadeva je podobna kot droge ali alkohol," je pristavila, da je občutek zaljubljenosti, ki ga sprožajo možgani, lahko močan kot najhujše zasvojenosti.