Tudi po mnenju direktorice vladnega urada za enake možnosti Tanje Salecl razlogov za zadovoljstvo kjub napredku glede na lokalne volitve iz leta 2006 ni. "Ker ženske v Sloveniji predstavljajo celo več kot polovico prebivalstva, lahko izrazimo resen dvom, da so na kateri koli ravni političnega odločanja potrebe žensk slišane in da je potencialom žensk dana možnost, da se pokažejo," je prepričana Saleclova.

Kritično tretje mesto: Ne le kdo si, ampak tudi, kje si
Čeprav so letos veljale 30-odstotne 'ženske kvote', te k večji izvoljivosti žensk niso prispevale dovolj. Razlog je po mnenju tako Saleclove kot Roksandićeve v tem, da so se ženske na kandidatnih listah večinoma znašle na mestih, določenih z zakonskim minimumom (na vsaka dva moška kandidata ena ženska kandidatka), kar pomeni, da so jih strankarski in nestrankarski sestavljavci list uvrščali na tretje, šesto in deveto mesto, kar zaradi velike razpršenosti pridobljenih sedežev v mestnih svetih pomeni, da za izvolitev niso imele dovolj možnosti. Malo kandidatnih list je namreč pridobilo tri ali več sedežev v občinskih svetih.

Bolje v mestnih občinah, slabo v Mariboru
Nekoliko bolje so se ženske odrezale v mestnih občinah, kjer je delež izvoljenih občinskih svetnic odstotkovno narasel. Vendar se tudi tu kaže problematika uvrščanja žensk na manj izvoljiva mesta, je dejala Metka Roksandić iz Ženskega lobija Slovenije, ki je analiziral volitve v občinske svete v treh mestnih občinah.

Zelo jasno se to kaže v Mariboru, kjer je devet kandidacijskih list osvojilo po enega ali dva sedeža v mestnem svetu, izvoljena pa je bila le ena ženska, kar pomeni, da jih na kandidaturne liste niso uvrstili na prva mesta. Delež izvoljenih svetnic je v Mariboru tako s 33 odstotkov iz leta 2006 padel na 31 odstotkov. Bolje je bilo v Ljubljani (40 odstotkov letos proti 31 odstotkom leta 2006) in Celju (45 odstotkov letos proti 36 odstotkov leta 2006).

Občine, kjer bodo 'vladali' moški

Posebno poglavje so občine z večinskim sistemom, kjer je bil delež kandidatk za sedem odstotnih točk nižji od slovenskega povprečja, in devet občin brez izvoljene ženske svetnice, kjer, po besedah Metke Roksandić, "izpita iz demokracije niso opravili".

Med parlamentarnimi političnimi strankami je največ kandidatk na liste uvrstil DeSUS (41 %), sledita LDS (40 %) in Zares (39 %). Na neodvisnih listah je kandidiralo skupaj 36 odstotkov kandidatk, neparlamentarne stranke (brez NSi-ja) pa so imele 41 odstotkov kandidatk.

Dolga pot do sistema pol-pol?
Letos je sicer veljala zakonska določitev 30-odstotnih ženskih kvot, ki se bo na naslednjih lokalnih volitvah leta 2014 zvišala na 40 odstokov, veljal pa naj bi tudi sistem prave zadrge, kar pomeni, da bodo morali biti kandidati in kandidatke na kandidacijskih listah razvrščeni izmenično.