Čeprav je letos za županska mesta kandidiralo več žensk kot katere koli lokalne volitve prej (zadnje so pete po vrsti), pa neuradni izidi za zdaj kažejo, da bo Slovenija dobila samo pet županj. V drugi krog se je uvrstilo 11 kandidatk.

Kvote upoštevali, a le zaradi zakona?
Rob delne zadrge ali 30-odstotno zakonsko predpisano kvoto žensk (princip na dva moška ena ženska kandidatka), ki velja na letošnjih lokalnih volitvah in ki naj bi omogočala večjo izvoljivost žensk, je prestopilo le malo strank, kaže analiza Ženskega lobija Slovenije.

Ženske da, a ne na prvem mestu
Pregled kandidatnih list je pokazal, da večina strank in list svojih kandidacijskih seznamov ni začela z ženskimi imeni (po principu ženska, dva moška kandidata), ampak prevladuje zakonsko sicer nesporen sistem moški (ali dva) in nato ženska kandidatka, kar v primeru manjšega uspeha na volitvah ne zagotavlja izvoljivosti.

Ženski lobi, ki je pred volitvami analiziral liste treh mestnih občin (Ljubljana, Maribor, Celje) ugotavlja, da se je delež kandidatk uvrščenih na prvo in drugo mesto v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2006 sicer povečal, toda še vedno prevladujejo liste, pri katerih se ženska kandidatka pojavi šele na tretjem mestu. Pri veliki razpršitvi sedežev v občinskih svetih na več strank to žal pomeni, da 30-odstotna izvoljivost ženskih kandidatk ne bo dosežena.

2014 - 40-odstotne kvote
S tem cilj Ženskega lobija Slovenije, ki je z zvišanjem kvot želel zvišati tudi izvoljivost žensk na tokratnih lokalnih volitvah, najverjetneje še ne bo dosežen. V skladu z zakonom naj bi se kvote leta 2014 sicer povišale na 40 odstotkov.

V Ljubljani je največji delež ženskih kandidatk na svojo listo uvrstil SD, ki je tudi edini uporabil sistem popolne zadrge, torej izmenjaje po en kandidat drugega spola in ki je na prvo mesto hkrati postavila žensko kandidatko. Tudi v Mariboru je največji delež žensk imel SD (49 odstotkov), za njim pa Zeleni Slovenije, ki so kandidate v Mariboru prav tako razvrstili po sistemu zadrge. V Celju je največji delež žensk (63 odstotka) na svojo listo uvrstila Neodvisna lista - Mladi za našo prihodnost, model popolne zadrge pa je uporabila le stranka DeSUS.

Kaj kažejo prvi rezultati? Ljubljana pozitiven, Maribor negativen primer.
Sistem zadrge je učinkovit način za zagotavljanje zastopanosti žensk, kar se lahko vidi že na teh volitvah na primerih Ljubljane in Maribora, je za MMC dejala Metka Roksandič, predsednica Ženskega lobija Slovenije. "V Ljubljani je nova zastopanost žensk v Mestnem svetu 40-odstotna, predvsem zaradi 44 in 50 odstotkov izvoljenih kandidatk v prvi listi in štirih najmočnejših strankah glede na rezultat. Od vseh izvoljenih 7 strank le v 2 strankah ni bila izvoljena nobena ženska. Tako se je v Ljubljani delež članic Mestnega sveta zvišal z 31 odstotkov na 40 odstotkov. Maribor je negativni primer, saj se je delež žensk v Mestnem svetu znižal z 38 odstotkov na 31odstotkov, predvsem zaradi le 30 odstotkov izvoljenih žensk na zmagovalni listi. Od ostalih 6 najmočnejših strank je delež izvoljenih svetnic v 4 strankah od 43 do 67-odstoten. Od 16 izvoljenih list in strank kar v 9 listah in strankah ni bila izvoljena nobena ženska, zato ker ni bila nobena uvrščena na prvo mesto," je analizirala Roksandičeva.

Ženske kandidatke v številkah
Analiza kandidatur za letošnje lokalne volitve kaže, da je za mesta občinskih svetnic kandidiralo 10.078 žensk, kar pomeni 38,5 odstotka kandidatov. Na volitvah leta 2006, ko so bile t. i. ženske kvote nižje, je bil ta odstotek 32,8.

Za županje je letos kandidiralo 93 žensk ali 12 odstotkov, kar je več kot leta 2006, ko je bilo ženskih kandidatk za županje 10,5 odstotka. A kot kaže, bo končni izid letos slabši, saj neuradni izidi kažejo, da bo županje imelo le pet od 210 občin, medtem ko so leta 2006 ženske zasedle sedem županskih stolčkov.

"Kvote so potrebne, pa naj se jih ima za prisilo ali ne"
So ženske kvote torej prisila ali ne? Metka Roksandič je za MMC že pred meseci dejala, da je "dojemanje ženskih kvot kot prisile le enostaven izgovor. Gre za pozitiven ukrep, ki spreminja zdaj nesprejemljivo stanje. Vendar pa bo potrebna še sprememba zakona o volitvah v državni zbor, ker je to telo še vedno odraz invalidne udeležbe žensk v najvišjem zakonodajnem telesu. Tam je le 14 odstotkov žensk, kar Slovenijo uvršča na rep držav z udeležbo žensk v politiki. Vendar pa so se pozitivni rezulati uvedbe ženskih kvot v Sloveniji že pokazali, zato v Ženskem lobiju Slovenije menimo, da je čas za spremembe tudi za volitve na državni ravni".