V oddajo Soočenje sicer ni prišel zdajšnji župan Franc Kangler, niti dva druga kandidata. Prav tako namreč v studio TV Slovenija nista prišla Janez Ujčič, DeSUS, in Gregor Jager, Zares.

Borut Ambrožič, Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja, je kot prednostne projekte navedel vprašanje prometne in komunalne infrastrukture, zlasti ob pripravah na EPK in univerzijado. Poleg tega je opozoril na to, da bi bilo neizkoriščene prostore treba porabiti za medgeneracijske centre. Tudi skrb za okolje je med prioritetami.

Stojan Auer, Lista za pravičnost in razvoj, je kot cilj navedel manjšo brezposelnost, nižje položnice, pogoje za kakovostnejše bivanje, tudi avtobusno vozovnico, pogoje za dostojno starost in ustanovitev štajerske pokrajine.

Melita Cimerman, Zeleni Slovenije, je med prioritetami navedla enakomeren razvoj mesta, ustrezno infrastrukturo za pritegnitev tujih vlagateljev, prometno strategijo, manjše stroške komunalnih storitev in sklad za stanovanja za starejše. Poskrbeti je treba tudi za mlade, je navedla.

Bojan Horvat, SD, je izpostavil dva velika projekta, in sicer Evropsko prestolnico kulture in univerzijado, vprašanje odpadkov in komunalno urejenost.

Tomaž Kancler, SDS, je izpostavil zmanjšanje brezposelnosti, sledenje jasni razvojni strategiji in nova delovna mesta.

Teodor Lorenčič, Lista za Maribor, meni, da je treba ustanoviti strateški svet, postaviti razvojno strategijo mesta, evidentirati njegovo premoženje, zlasti glede na visoko zadolženost pa je potrebna tudi sanacija, reorganizacija mestne uprave. Ločiti je treba politični in strokovni del uprave, je prepričan.

Tomaž Orešič, LDS, je navedel nova delovna mesta z aktivnim privabljanjem podjetij, subvencije mladim za nakup stanovanj in redni letalski povezavi Maribora s preostalim svetom.

Monika Piberl, Glas žensk Slovenije, je kot prioriteto navedla termično obdelavo odpadkov, varovana stanovanja za starejše, pa ne v bližini pokopališč, kot je bilo do zdaj, in zastonj vožnjo z avtobusom za starejše.

Zdenko Vinkov Vincenc, Stranka slovenskega naroda, pa je opozoril, da mora delovna mesta zagotoviti občina, saj do zdaj ni bilo tako. Posebej pomembna je zagotovitev sredstev za samozaposlitev. Bistven je tudi ekološki vidik in revizija občinskega proračuna, meni.

Kako rešiti vprašanje odpadkov?
Lorenčič meni, da gre za nerešeno težavo zdajšnjega župana, ki do odpadkov ni pristopil sistemsko. A prav tu so nova delovna mesta, je opozoril. Orešič prav tako meni, da gre za težavo Kanglerja. Še vedno je rešitev, a na prvem mestu bi morali biti ljudje, stroka in spoštovanje zakonodaje, je prepričan. Položnice so po njegovih besedah še zmeraj previsoke. Monika Piberl opozarja, da so projekt termične obdelave odpadkov želeli predstaviti že pred štirimi leti, a niso bili uspešni, saj so trčili na lobi s podobnimi interesi. Vinkov se strinja, da je ureditev odpadkov prva prioriteta, reševal pa bi jo s sežigalnico in reciklažo. Ambrožič pa je opozoril, da sežigalnice v EU-ju niso več dovoljene, temveč je postavitev sortirnice boljša strategija, saj je najprej treba ločiti uporabne in neuporabne smeti, šele nato sledi toplotna obdelava in možnost uporabe za ogrevanje mesta. Auer pa je navedel, da bodo težavo rešili, saj je 40 milijonov evrov zagotovljenih v proračunu. Treba je stopiti skupaj s programi vseh, ki jih danes poslušamo, je dodal. Melita Cimerman opozarja na pomanjkanja strategije, saj ne bomo mogli zadostiti ciljem EU-ja. Kompostarna je neuporabljena, potrebno bo tudi odlagališče, za najboljšo pa ima kombinacijo strategij. Horvat pa navaja tri osnovne politične kriterije za rešitev: ta mora biti ekonomična, z minimalnim vplivom na okolje in z minimalnim preostankom odpadkov v naravi. Kancler kot ključno vidi recikliranje, ki je tudi zahteva EU-ja. Mogoči sta tudi kompostacija in termična obdelava, navaja.

Kako urediti desni breg Drave?
Kako bi kandidati reševali in zastavili razvoj mesta na desnem bregu Drave, kjer ni kulturnih ustanov, so pa le trgovine, ki pa malo zaposlujejo? Vinkov je prepričan, da je desni breg zapostavljen, kar se tiče športnih in kulturnih objektov, a meni, da tam niso pravi ljudje v mestnih četrtih. Te ljudi je treba zamenjati, je prepričan. Treba pa je narediti tudi kulturni center, dodaja. Ambrožič meni, da je treba dodati nove vsebine, kot so nova umetnostna galerija in knjižnica. Auer je navedel, da so v listi obiskali vse mestne četrti in od ljudi dobili odlične predloge, kaj narediti. Cimermanova meni, da mestu manjka vizije tudi na tem področju, Zeleni so že predlagali, da bi bilo na desnem bregu, denimo, lutkovno gledališče. Napačno je, da se vse kopiči na levem bregu, je prepričana. Horvat je povedal, da si prizadevajo za večjo vlogo četrti in krajevnih skupnosti pri tem, kar neposredno zadeva njihovo okolje. Če bo dobil mandat, bo ena prvih nalog tovrstno posvetovalno telo župana. Kancler pa meni, da je treba v vse dele mesta razpršiti Evropsko prestolnico kulture. Prav na ta način bo nastala nova mreža kulturnih institucij, potrebna pa je tudi drugačna mreža javnega prevoza, navaja. Prav tako po njegovem potrebujejo kopališče na Teznem. Lorenčič meni, da je zapostavljenost desnega brega že stara zgodba. Zato je tudi zanj bistvena Evropska prestolnica kulture, kjer bi šla sredstva za oživljenje tega dela. Na različnih lokacijah je treba vzpostaviti točke druženja, je dodal. Orešič je prav tako prepričan, da si desni breg zasluži več pozornosti, zato so prioritete, da infrastruktura sledi stanovanjski gradnji, da se uredijo ceste in izkoristi poslovna cona Tezno. Piberlova meni, da priložnost za razvoj turizma predstavlja sama Drava, zato je treba urediti nabrežja.

Kako preprečiti vandalizem?
Pred dnevi se je na nogometni tekmi v Stožicah v Ljubljani zgodil izgred, razbiti so bili številni sedeži. Kdo bi pokril škodo, če bi se to zgodilo v Ljudskem vrtu, kako omejiti nasilje navijaških skupin?

Cimermanova je opozorila, da Zeleni že poznajo vandalizem in si ga ne želijo, stroške pa bi po njenem morali poravnati tisti, ki so jih naredili, ne pa da zanje plačuje občina. Je pa v mestu veliko kamer, zato ni jasno, zakaj mesto ni varnejše, dodaja. Horvat je povedal, da se s težavo že nekaj časa ukvarja, a niso dovolj uspešni. Vzrokov za vandalizem je po njegovih besedah več, tudi to, da se mladi nimajo kje izživeti. Tudi projekti na Teznu bi lahko pomagali, je prepričan. Kancler pa je prepričan, da se mladih ne sme obravnavati kot tržno kategorijo, osnovna politika do njih je napačna. Vandalizem je protest, stanje emocije, stanje duha, zato je temu treba posvečati veliko pozornost, meni. Lorenčič sam je prepričan, da naj stroške ob takih primerih krije organizator, torej klub, ki pa mora navijače znati vzgajati, denimo, po vzoru Angležev. A težava je tudi pristop medijev, ki navijače umestijo, denimo, na prvo stran časopisa. Orešič pravi, da je v pripravi nov zakon o policiji, kjer je poudarek na vzgoji mladih, pa tudi na novih pooblastilih policiji, ki bi lahko zadržala izgrednike, da ne bi mogli na igrišča. Piberlova opozarja, da bi bilo navijače treba naučiti kulture, kar pa se začne z vzgojo staršev. Kdor je škodo povzročil, pa naj plača iz lastnega žepa, pa se bo zamislil, meni. Vinkov pa je dejal, da vandalizma seveda ne podpira, a vprašanje je, kaj naj mladi počnejo, saj nimajo služb. Za težave je krivo socialno stanje v mestu, je prepričan. Ambrožič pa nasprotuje misli, da so vandali le mladi, vprašanje kazni pa je po njegovem mnenju treba urejati predpisno. Auer odgovarja, da je videl, kaj se je dogajalo v Ljubljani na lastne oči, kazen pa bo plačal NK Maribor.