Za župansko mesto v Celju se poteguje pet kandidatov, Uroš Lesjak (Gibanje Svoboda), Sandi Sendelbah (Lista Za Celje), Matija Kovač (Gregor Deleja in skupina volivcev), Primož Brvar (SD) in Bojan Šrot (Celjska županova lista Slovenije), ki celjsko občino vodi že vse od leta 1998, od leta 2006 funkcijo župana opravlja nepoklicno.

"Recimo, da imam uspešno podjetje in izkušnje, znanje, entuziazem … in to prenašam tudi v politiko," je svojo odločitev, zakaj se je odločil za prehod iz podjetništva v politiko, pojasnil Uroš Lesjak, ki bi bil poklicni župan: "Mestna občina potrebuje poklicnega župana in vsako delo mora biti narejeno natančno, vestno, predano, to pa gre samo skozi noto poklicnega župana."

Sandi Sendelbah je kot županski kandidat pred štirimi leti ostal brez kandidatov za mestni svet, potem ko je občinska volilna komisija njegovo listo zaradi nepravilnosti zavrnila. "Mi smo liste zdaj pripravljali dve leti. Ustanovili smo stranko, delovali smo prek društva. Bili smo letos spomladi prvi na stojnici v mestu. Tako da so dejavnosti ves čas potekale," je dejal Sendelbah.

Matija Kovač je bil zadnjih osem let mestni svetnik Levice, zdaj kandidira s podporo volivcev. "Ko sem pred osmimi leti postal mestni svetnik, sem jim obljubil, da bom to funkcijo opravljal točno dva mandata. Sicer sem v Celju dejaven in poznan predvsem kot kulturni producent, arhitekt, kot predstavnik te mlade, aktivne in kreativne generacije, ki se želi postaviti na prvo mesto v naši družbi. Zato sem se odločil, da kandidiram s podporo ljudi, ki jih tako poklicno, strokovno in osebno cenim, in postanem kandidat vseh Celjanov," je dejal.

Primož Brvar ni novinec v celjski mestni politiki, saj vodi občinska podjetja, zdaj je osem let direktor družbe Nepremičnine, pred tem je bil direktor mladinskega centra. "Naš program je dober in lahko predstavlja tudi alternativo županu. Tako pristopamo k volivcem in volivci bodo izbrali," je dejal.

Dolgoletni župan Celja Bojan Šrot pa je povedal, da funkcijo župana opravlja "zelo profesionalno, predana in vestno, z veliko kreativnostjo in predvsem s širino". "V Mestni občini Celje gojimo medkulturni politični dialog. Znamo prisluhniti dobrim idejam in nimamo nobenih težav, če kakšna dobra ideja pride tudi iz kakšnega drugega političnega pola. Sicer pa naša stranka, Celjska županova lista, ni ideološka stranka in nimamo težav z ideologijo levo-desno, kar je na državni ravni velikokrat zavora," je dejal.

Kako vrniti življenje v središče knežjega mesta? Potrošniki se selijo v trgovske centre na obrobju mesta, lokali in trgovine v središču Celja pa se verižno zapirajo.

"Lokali so v glavnem v zasebni lasti in imam občutek, da se lastniki dostikrat ne zmenijo za to, da bi našli najemnike. Za lokale, ki so v občinski lasti in za katere imamo razpise, se prijavijo trije, štirje različni ponudniki," je pojasnil Bojan Šrot.

"Verjamem predvsem v to, da je treba dati dodatne vsebine. Staro mestno jedro je zelo lepo, ampak se s temi težavami srečuje večina slovenskih mest, ki imajo tovrstna stara trška mestna jedra. Predvsem je treba graditi v bistvu na Celju, kot srednjeveškem mestu, antičnem Celju in pa predvsem na tem, da je v mestu več mladih, kar predvsem povezujem s tem, da se Celje razvija kot regijsko študijsko središče," je pojasnil Primož Brvar.

"Osrednja rešitev, ki jo lahko celjskemu mestnemu jedru prinesemo, je, da naselimo sem več mladih ustvarjalnih, podjetnih ljudi. V središču mesta je v zadnjih tridesetih letih dva tisoč manj prebivalcev in vedno več delovnih mest, ki praktično zaparkirajo celotno mestno jedro. Najprej moramo vrniti mlado aktivno populacijo v mesto, ki bo prinesla tudi uporabo vsebin. Seveda, če k temu dodamo izboljšanje kulturne ponudbe. Mislim, da je to recept za oživitev mesta," pa je navedel Matija Kovač.

"Dejstvo je, da Celje turistično umira. V Celju imamo samo en dejavni hotel, dva sta zaprta. Veliko lokalov oziroma poslovnih prostorov, ki jih je kupila občina, so mrtvi poslovni prostori," je opozoril Sandi Sendelbah in dodal, da ima Celje bogato zgodovino, ki je ne znajo izkoristiti.

Celju manjkata program in smernice, meni Uroš Lesjak, ki je poudaril, da se zasebni lastniki in na drugi strani občinski lastniki nepremičnin ne ukvarjajo s tem, kaj je treba narediti. "Če ta dva pola združimo, pripravimo program. Potrebujemo čevljarja, potrebujemo šiviljo, potrebujemo knjigarno, da ni samo osredotočeno na prodajo čevljev in oblačil. Kaj imajo preostala mesta? Če gledamo Celovec, je manjši od Celja in bistveno boljše se živi. Poglejmo, kaj drugje deluje," je dejal.

Ali je v Celju lepo biti mlad? Kaj pogrešajo mladi? Indeks bega možganov, ki ga je za Celje izmeril Zlati kamen, kaže, da se le tretjina mladih po študiju vrne domov. Slovensko povprečje je 48 odstotkov, v Mariboru 41, v Kopru pa celo 74 odstotkov.

"To govori tudi selitveni prirast. V zadnjem mandatu je iz Celja odšlo 1838 občanov. Torej, če ne bi bilo priseljevanja iz drugih držav, bi bili za eno Šmarje pri Jelšah manjša občina. To so večinoma mladi, ki ne najdejo doma po koncu študija in si priložnosti iščejo v občinah v okolici ali pa celo v središču. Celju primanjkuje nekaj infrastrukture za aktivno vključitev v družbo po koncu izobraževanja, ima tudi manko pri atmosferi. Celje se ne obnaša urbano, ne nudi udobja, ki ga mlajši generaciji ponujajo urbana mesta. To pomeni od prostora za zabavo do kulturnih vsebin, do na splošno utripa v mestnem jedru in v mestu," je razložil Matija Kovač.

Primož Brvar verjame, da bi z več visokošolskimi zavodi pritegnili mlade in jim omogočili, da ostanejo Celju: "Na ta način bi bilo več utripa dogajati in priložnosti tudi za samo gospodarstvo."

Bojan Šrot je imel že pred štirimi leti v programu zapisan projekt Prva hiša, namenjen mladim družinam. "Imamo narejene idejne projekte, zemljišče je pripravljeno. Po novem letu bomo predvidoma šli v interesni razpis in projekt dokončali. Gre za idejo, da pač vsi mladi ne želijo stanovati v večstanovanjskih objektih, ampak bi si želeli stanovati v hiši. Če bo projekt uspešen, ga bomo multiplicirali v prihodnjih letih. Mislim, da lahko tako zgradimo dvajset stanovanj oziroma hiš," je dejal.

Uroš Lesjak pa meni, da je srž težave, da je Celje ena izmed 24 občin, ki še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN). "Če nimamo OPN-ja, potem je težko dolgoročno dobro načrtovati razvoj občine, kje bomo gradili stanovanja, kje bomo gradili gospodarske objekte," je poudaril.

Mislim, da je Mestna občina Celje neprivlačna za mlade, pa meni Sandi Sendelbah. "Obstaja več razlogov. Prvi je zagotovo, da nima razvojno naravnanih projektov, kot je OPN. Ne imeti OPN-ja, je leglo korupcije v lokalni skupnosti, tega se premalo zavedamo," je opomnil. "Čaka tisoč individualnih investitorjev, da bi spremenili namembnost svojih zemljišč, da bi lahko zidali. Naš konkretni predlog za mlade in oživitev mestnega jedra je prestaviti celjske zapore nekam ven na obrobje Celja in preurediti bivališče za mlade," je dodal.

Že desetletja je ena predvolilnih tem v Celju okoljska problematika, predvsem na račun trdih delcev v zraku, deloma pa zaradi onesnažene zemlje zaradi starih industrijskih bremen. Kdo naj bi plačal sanacijo Celjske kotline?

"Celje ima več težav, kot je sama Cinkarna. Recimo obvoznico sever-jug, kjer je država predlagala dobro rešitev z dvema viadukta in enim predorom. Začela bi se na izvozu z avtocesto vzhod in končala pri čistilni napravi," je dejal Sandi Sendelbah. "Zanimivo je tudi, da je Celje bilo vedno problematično pri meritvah prašnih delcev. Arso je imel vrsto let merilnico na Mariborski cesti, ampak ko je potekla služnost Arsu, občina ni več našla primernega prostora na Mariborski cesti in jo je preselila v parkec na Ljubljanski cesti. Tako smo čez noč dejansko sanirali Mariborsko cesto in prašne delce," je dodal.

Uroš Lesjak verjame, da bi kot župan lahko dosegel, da bi država v celoti financirala okoljsko sanacijo Celja, pojasnil je še, da je za deponijo za Bežigradom denar zagotovljen in da imajo na voljo izvedbo v letu 2023/2024.

"Mislim, da Celje premalo stori pri ozaveščanju odnosa do okolja, tako pri onesnaženi prsti kot tudi glede vsakodnevnega izogibanja škodljivim vplivom onesnaženega zraka. Glede individualnih kurišč bodo verjetno postala v naslednjem obdobju še večja težava. Mesto mora nadaljevati neko energetsko preobrazbo, kjer ne bo subvencioniralo novih plinskih etažnih kotlov, ampak sodobnejše, mogoče skupnostne toplotne črpalke in širitev daljinskega ogrevanja v mestu," je pojasnil Matija Kovač.

Dozdajšnji župan Bojan Šrot pa je glede javnega prevoza povedal, da je njegov cilj, da vsa območja v Celju povežejo v sistem Celje Bus. "Že v prihodnjem proračunskem letu se bomo morali odločiti, ali kupiti dodatna vozila na stisnjen zemeljski plin ali pa kakšne drugačne avtobuse. Žal Ekosklad zadnjih nekaj let ni imel razpisa, razen za avtobuse na vodik, ki so še v poskusni fazi, in pa električne avtobuse, ki so štirikrat dražji," je pojasnil.

Primož Brvar se zavzema za povečanje kapacitet celjske toplarne, saj je takšno ogrevanje cenejše in tudi do okolja prijaznejše, vendar brez nadaljnje širitve mreže daljinskega ogrevanja verjetno tudi širitev toplarne ni smiselna. "Oba ukrepa je treba sprejeti. S povečanjem kapacitet toplarne lahko skurimo še več smeti na ekološko primeren način," je dejal.