Mestna občina Maribor je po površini med občinami na 38. mestu. Po številu prebivalcev – 113 tisoč jih ima – pa je druga največja občina v Sloveniji. Je zelo gosto naseljena – na kvadratnem kilometru živi 766 ljudi, kar za več kot sedemkrat presega slovensko povprečje. V povprečju so Mariborčani lani zaslužili 1225 evrov neto na mesec oziroma 45 evrov manj od povprečne slovenske plače. Koeficient razvitosti znaša 0,98, kar pomeni, da je občina Maribor upravičena do 90-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna.

V soočenju, ki sta ga vodila Jasmina Gregorec Kozole in Zoran Medved, so se predstavili kandidati in kandidatki: Igor Jurišič, Vojko Flis, Vladimir Šega, Miha Recek, Matic Matjašič, Franc Kangler, Dejan Kaloh, Josip Rotar, Saša Arsenovič, Aleksander Kamenik, Lidija Divjak Mirnik, Boštjan Klun, Franc Jesenek, Nina Beyokol in Bernard Memon.

Katere ceste odpreti in katere zapreti?

Kandidati so najprej predstavljali svojo vizijo urejanja prometne problematike. Že pred štirimi leti se je na soočenjih opozarjalo, da se s prometno ureditvijo eksperimentira in da je prometni kaos z vsako potezo večji, a je še vedno tako. Za promet so zaprli Koroško cesto, morda bodo še Lent, tu in tam kakšno ulico spremenimo v enosmerno. Prometa pa ni nič manj, zgolj preusmeril se je na dve ali tri druge ulice. Kaj nameravajo torej kandidati storiti s prometom? Katera ulica bo zaprta, katera odprta za promet, da se ob tem v smogu ne bodo dušili stanovalci drugih ulic?

Igor Jurišič je dejal, da so se v tem mandatu trudili, da bi Maribor ostal pretočen. Zaprtje Koroške ceste ni bila modra odločitev, je priznal in dodal, da je ta cesta dovolj široka, da lahko promet prenese, dokler ni alternative. Sam je sicer naklonjen zaprtju središča mesta za promet, a šele, ko bo na voljo alternativa.

Vojko Flis meni, da bo promet ostajal kaotičen, dokler mesto ne bo dobilo strateške vizije urbanega razvoja, česar pa sam do zdaj ni zaznal. "Hitrih rešitev ni, sam ne bi zapiral nič," je jasen. Javnemu prometu pa bi, po ljubljanskem zgledu, dal svojo polovico ceste in prilagodil urnike javnega potniškega prometa. Smiselno se mu zdi tudi spodbujanje k drugačnim urnikom dela, da ne bi vsi odhajali zjutraj ob 7. uri od doma in zamašili vseh mostov.

"Strategije tako rekoč ni," se strinja tudi Vladimir Šega, ki meni, da je treba najprej urediti obvozne poti. Sam je sicer podpornik zamisli o zapiranju ceste, vendar je treba predtem tako spremeniti potovalne navade prebivalcev kot tudi "krepko ojačati javni potniški promet", pri čemer ima v mislih parkirišča P+R na obrobju mesta.

Miha Recek pa meni, da se je treba odločiti za strategijo in to, kaj sploh hočejo. "Mi smo se s tem famoznim predorom, ki ga zagovarja trenutni župan, odpovedali severni obvoznici," je dejal in dodal, da v Mariboru ni ne severne ne južne obvoznice, zamuja tudi vpadnica.

Matic Matjašič se zavzema za brezplačen javni potniški promet in predvsem za reformo linij: "Javni promet danes je kaotičen, drag in neprivlačen." Najprej bi morali izhajati iz podatkov, koliko ljudi se vozi na katerih relacijah, in temu prigoditi vozni red, pravi. Zavzema se za predlog, ki je bil predstavljen že pred štirimi leti, torej da bi Lent postal sprehajališče, Koroška cesta pa ostala odprta za promet, a z možnostjo, da jo ob prireditvah zaprejo.

Franc Kangler pa pravi, da je žalostno, da politika težko rešuje promet v mestu: "Bojim se, da nekdo v mestu ni poslušal prometne stroke." Sam osebno razmišlja, da bi Koroško cesto odprl vsaj enosmerno. Dokler ni zgrajene infrastrukture, predora, ki bo razbremenil Gosposvetsko cesto, ne razmišlja o zapiranju cest v središču, je zagotovil.

Dejan Kaloh priznava, da je pod aktualno oblastjo promet v mestu res kaotičen. Tudi on meni, da bi morala biti Koroška cesta odprta vsaj za javni promet in za stanovalce, zaprl in spremenil v pešcono bi jo šele ob ureditvi prometnih tokov.

Josip Rotar je poudaril, da v Listi kolesarjev in pešcev verjamejo v potencial kolesarskega prometa: "Verjamemo, da je tukaj ogromno potenciala, in čaka nas še ogromno dela, da tukaj nekaj naredimo." Tudi on meni, da javni potniški promet v mestu potrebuje celovito prenovo.

Saša Arsenovič je na kritike dejal, da razume, da je proces spreminjanja potovalnih navad dolgotrajen. Prepričan je, da je bilo zaprtje Koroške ceste dobra poteza, saj je zato oživelo mesto. "Želim, da se otroci na vseh teh trgih lahko igrajo, ne pa, da bodo spet morali razmišljati, kdaj pripelje avtobus," je zatrdil.

Aleksander Kamenik je priznal, da sam ni strokovnjak za promet, a sam vseeno ne bi zapiral Starega mostu, na Lentu pa bi dovolil enosmerni, krožni promet.

Lidija Divjak Mirnik je izpostavila, da so v njeni listi že v program zapisali, da je treba posodobiti mestno prometno strategijo: "Po 15 letih je treba na novo urediti avtobusne linije, treba jih je postaviti tako, da se bodo sekale." Treba je uvesti tudi manjše avtobuse, ki bodo vozili po mestu, je še dodala.

Boštjan Klun je dejal: "Če smo znali premakniti vodni stolp, bomo znali tudi urediti mestni promet, do takrat bosta pa žal sinonima za Maribor smrad in hrup." Rešitve bi sam iskal v trajnostni mobilnosti, v gradnji garažnih hiš, vzpostavitvi sistema P+R, v različnih spodbudah in karticah. Zamisel o predoru se mu zdi sprejemljiva, Koroško cesto pa bi ohranil zaprto.

Franc Jesenek je izpostavil, da ni nobene pretočnosti z levega na desni breg.

Nina Beyokol je poudarila, da je navade težko spremeniti. Prepričana je, da v mestu potrebujejo pogoste linije javnega prometa, manjše avtobuse, predvsem pa več nočnih avtobusov, saj so cene taksijev previsoke. Opozorila je še, da je treba domisliti tudi kolesarske poti, saj kolesarska steza ni zgolj rdeče-bel pas na cestišču, treba je vzpostaviti celotno mrežo kolesarskih stez, ki zdaj po njenem mnenju niso varne.

Bernard Memon je prepričan, da si v mestu ne želijo, da se na Koroško cesto vrne 12.000 vozil dnevno, prav tako meni, da si ne želijo vozil na fosilna goriva v središču, pri čemer poudarja predvsem zdravstveni vidik. Meni, da je treba vzpostaviti sistem P+R, da lahko dnevni migranti parkirajo na obrobju in se naprej v mesto peljejo z avtobusom.

Upravljanje infrastrukture, ključne za razvoj športa in turizma

Kot sta izpostavila voditelja soočenja, Maribor stavi na razvoj zimskega in poletnega turizma na Pohorju, a ima težave s številnimi športnimi objekti. Za smučišča, žičniške naprave in drugo infrastrukturo na Pohorju skrbi avtobusno podjetje Marprom. Prenovljeno zahodno tribuno stadiona v Ljudskem vrtu pesti zamakanje, prav tako zamaka v dvorani Lukna in na bazenu v Pristanu. Most na kopališče Mariborski otok je bil sicer deležen nujne sanacije, a je vmes zaradi nestrokovne in nevarne postavitve ograje posegla inšpekcija.

Franc Kangler je dejal, da so v NLS-u večkrat poudarili, da je napaka mestne oblasti, da je športno infrastrukturo prenesla v holding. "Holding ne more skrbeti za športno infrastrukturo." Po njegovem mnenju primanjkuje tudi usposobljenih kadrov, zato meni, da bi moral Maribor imeti športni zavod, ki bi skrbel tako za izobraževanje kot za infrastrukturo.

Dejan Kaloh je dejal, da "očitno pod aktualno mestno garnituro očitno vse zamaka". Dodal je, da je zelo razočaran nad podaljšano obnovo bazena v Pristanu. Veliko je še objektov, ki čakajo na prenovo, kot je npr. Hipodrom Kamnica. "Občina kot lastnik zelo malo vlaga v infrastrukturo. Pozitivna je bila obnova Športne dvorane Tabor." Pri tej je sodelovalo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod tretjo Janševo vlado.

Josip Rotar je dejal, da se v njegovi listi zelo zavzemajo za urejeno športno infrastrukturo kakor tudi za urejena igrišča in igrala. "Če želimo mesto po meri otrok, ki bo prijazno do otrok in mladih, bi morala ta infrastruktura biti tudi dalj časa odprta, npr. v popoldanskem času, da bi bila dostopna tudi otrokom, ki živijo v bližini."

Saša Arsenovič je dejal, da je ponosen na največje naložbe v športu, in dodal, da je bilo vanj vloženih 40 milijonov. "Pristan deluje, da se plavati, šolarji ga obiskujejo, tudi če kje zamaka … Bistveno je, da je pristan odprt. Dokončan je Ljudski vrt, skate park je odprt, dvorana Tabor je končno takšna, da se v njej športniki normalno preoblačijo in pripravljajo na tekmovanja. Tenis je urejen, naredili smo štiri košarkarska igrišča." Izpostavil je tudi investicije v infrastrukturo na Pohorju.

Aleksander Kamenik je dejal, da ne razume, zakaj prihaja do zamakanj in zakaj se ne popravi streha, saj takšna investicija ni tako draga. Po njegovem mnenju pa gre pri zamakanju bazena za namensko uničenje bazena.

Lidija Divjak Mirnik pa je dejala, da so se vse investicije v času županovanja Arsenoviča podražile in preprojektirale ter "zaključile z Arsenovičevo ceno". Na njeni listi se bodo trudili, da bodo v vseh mestnih četrtih dobili ustrezno športno infrastrukturo. "Ljudje si seveda tudi tam zaslužijo, da se lahko družijo in ukvarjajo s športom. Zlato lisico pa bomo vrnili v Maribor, ker je vedno bila in bo ostala ponos Maribora."

Boštjan Klun meni, da je treba najprej rešiti težave s podfinanciranjem. "Ena od rešitev je, da se Mariboru vrne 20 milijonov evrov, ki jih vsako leto država nameni premalo za opravljanje obveznih nalog." Dodal je, da je trenutni gospodarski minister podpornik projekta Pohorje 365.

Franc Jesenek pa je izpostavil vprašanje labodov, ki nimajo dostopa in se v mestu ne morejo hraniti. Prav tako je po njegovem mnenju premalo igrišč za otroke. "Ali delamo za turiste ali za naše ljudi? Za vrhunske športnike, Marprom ali za občane?"

Nina Beyokol je prepričana, da je treba znižati sredstva, ki se porabljajo iz javnega holdinga. "Tu govorimo o zlati jami za korupcijo. Hkrati je treba zagotoviti več sredstev iz kohezijskih sredstev EU-ja."

Bernard Memon za pretekle infrastrukturne projekte odredil revizijo. "Odgovorni za Pristan morajo odgovarjati za stanje, kot je. Menim, da moramo ukiniti svetovalne pogodbe v javnem holdingu, in gotovo bo denarja ostalo več." Dodal je, da bi Maribor potreboval veliko drsališče za hitrostno drsanje in hokej.

Igor Jurišič je izpostavil vprašanje podfinanciranja in dodal, da je Maribor po njegovih izračunih v dveh letih izgubil 69 milijonov evrov.

Vojko Flis se ne more znebiti občutka, da investicije niso vodene skrbno in gradbena dela niso skrbno varovana. "Ogledal sem si most na Otok, čez tako obnovljen most je skoraj smrtno nevarno iti peš. Prav tako infrastrukturnih objektov ne bi prepustil holdingu, ker se mi zdi, da ne ravna racionalno."

Vladimir Šega je dejal, da je bilo nekaj projektov pohvalnih, a da primanjkuje predvsem manjših igrišč za rekreacijo otrok med bloki. "Seveda pa so vsake investicije, ki se tako podražijo, v vsakem poslu nedopustne." Več kot 100-odstotne podražitve so razlog, da denar izginja, medtem ko bi lahko bil namenjen pozitivnim zgodbam.

Miha Recek je izpostavil obnovo dvorane Tabor, v kateri pa so ostale stare klopi. Svetovna in evropska prvenstva v dvoranskih športih pa se organizirajo v Ljubljani, Kranju, Celju, Kopru itd. V Mariboru pa jih kljub obnovi, ni. "Ljudski vrt se je podražil za štiri milijone, medtem ko je zaradi preprojektiranja 800 stolov manj." Dejal je tudi, da je bila Zlata lisica "ukradena" in odpeljana v Kranjsko Goro.

Matic Matjašič je dejal, da ga kot nekdanjega vaterpolista boli izjava trenutnega župana Arsenoviča, da se na bazenu "da plavati" in da je pomembno le, da je odprt. "To je nespoštljivo do ljudi in športnih društev, ki imajo tam svoje prostore. Lahko bi rekli enako za most na Otok – da se priti preko. Vodenje projektov na način, da se podražijo za 200, 300 odstotkov, sem ne spada. Most na Pelješac je bil zgrajen prej kot Pristan, ki se je zgolj obnavljal osem let."

OPN in gradnja sežigalnice

Maribor je tik pred tem, da dobi nov občinski prostorski načrt. A njegov osnutek razburja. Številni, med njimi tudi arhitekti in urbanisti, izražajo pomisleke o predlaganih rešitvah in opozarjajo, da je pri prostorskem načrtovanju javni interes potisnjen v ozadje, v ospredje pa stopajo interesi kapitala. Kaj kandidate moti v občinskem prostorskem načrtu in ali podpirajo izgradnjo sežigalnice odpadkov v Mariboru?

Lidija Divjak Mirnik meni, da že skoraj vsi govorijo o nepravičnosti OPN-ja in da se ga ne sme sprejeti. "Takoj po volitvah ga bomo vrnili v javno obravnavo in se lotili sprememb ter k sodelovanju povabili vse strokovnjake in mestne četrti in krajevne skupnosti." Sežigalnici nasprotuje.

Boštjan Klun je dejal, da je pri sežigalnici treba upoštevati politični in strokovni princip. "Če nam bo med njima uspelo najti konsenz, bomo lahko govorili o smiselnosti sežigalnice." Glede OPN-ja je dejal, da razume, zakaj sta ga njegova strankarska kolega iz SD-ja podprla – ker ga Maribor nujno potrebuje. Zadnji je bil namreč sprejet v času Borisa Soviča. "Z zdajšnjim OPN-jem smo v zagati, a sam bi predlagal, da OPN sprejemamo počasneje in si vzamemo čas za dodatna vprašanja."

Franc Jesenek je dejal, da ker še ni državnega prostorskega načrta, se grdo dela s prostorom ne le v Mariboru, temveč po vsej Sloveniji. Za Maribor pa je OPN izhodišče za razvoj tudi desne smeri mesta, da bo z mestom povezano tudi zaledje, da se razvije industrijska cona in uredita severna in južna obvoznica. Dejal je, da sežigalnico absolutno podpira.

Nina Beyokol je izpostavila, da je OPN iz leta 1994 zelo zastarel, zato Pirati razumejo trenutnega župana, da je želel OPN sprejeti hitro. Hkrati je treba upoštevati javni interes in vzpostaviti več komunikacije kot doslej. "Maribor ni gradbeni objekt, ampak smo ljudje." Pirati sicer podirajo sežigalnico, a če bo dimnik dovolj visok in se bo upoštevala zdravstvena stroka.

Bernard Memon je dejal, da bo OPN sprejet na podlagi stare zakonodaje, kar je neugodno, saj se bo nato sprejemala tudi nova zakonodaja, zato bo treba OPN spreminjati. "Sam bi obrnil zgodbo. Vodenje razprave bi dal mestnim četrtim in krajevnim skupnostim, kajti v tem primeru se ne bi zgodila predlagana gradnja blokovskega naselja v Brestrnici, predlog gradnje na vodovarstvenem območju na Vrbanjskem platoju." Glede sežigalnice je dejal, da se strinjajo s toplotno obdelavo odpadkov z manjšimi napravami, s katerimi je mogoče uporabljati tudi toplovod.

Igor Jurišič nasprotuje sežigalnici, saj bi moralo mesto težiti k zero waste politiki. Dejal je, da so se v stranki obkrožili s strokovnjaki in ugotovili, da je trenutni OPN nezakonit. Ker ni bila upoštevana protikorupcijska klavzula, so zadevo tudi vložili na sodišče.

Vojko Flis je dejal, da mesto potrebuje strategijo urbanega razvoja, ki bo ljudem prinesel kakovostno življenje. OPN je le tehnična podlaga, in ker strategije po njegovem mnenju ni, ga ne podpira, bi ga bilo pa mogoče hitro dopolniti. Flis nasprotuje gradnji sežigalnice, katere glavno gorivo bi bil polivinil, ki ga je mogoče reciklirati. "Vprašanje, ali ne bi sežigalnica postala drugi Teš, ki je danes brez surovine."

Vladimir Šega je dejal, da je treba upoštevati zakonodajo ob sprejemanju OPN-ja, da bi tudi občani imeli možnost vpliva nanj. Upoštevati bi bilo treba tudi okoljske standarde. "Navijanje za sežigalnico je zelo nevarna zadeva, a priori nasprotovanje "samo ne na mojem vrtičku" pa čisti populizem."

Miha Recek meni, da bi morali vprašanje sežiganja odpadkov reševati na državni ravni, za tako velik projekt pa bi predlagal referendum. Glede OPN-ja je dejal, da se v štirih letih ni naredilo nič za ostarele, predlaga, da bi se dom postavilo na Brestrnici.

Matic Matjašič je kritičen do OPN-ja, ki ni upošteval mnenj občanov. Ker mora biti sprejet do leta 2023, se po njegovem mnenju ne mudi. Tudi sam meni, da bi sežigalnica lahko postala mariborski Teš 6.

Franc Kangler je dejal, da je kakovost življenja pomembna, OPN pa najpomembnejši dokument, ki privablja nove investitorje. Dodal je, da je v prvem branju NLS podprl OPN, v drugem branju pa so pričakovali, da bo sledil pripombam mestnih svetnikov. Kangler meni, da se morajo glede sežigalnice odločiti občani.

Dejan Kaloh je poudaril, da je bilo na OPN več kot 600 pripomb in da se je v njem požvižgalo na strokovno javnost in občane. Sežigalnica za zdaj ni smiselna, saj je treba problematiko najprej doreči na ravni države, meni.

Josip Rotar OPN vidi kot primer konfliktnega upravljanja mesta, ki se je začelo že v prejšnjih mandatih. Pri vseh posegih v prostor sledi konflikt z občani, zato predlaga koncept mobilne pisarne urbane prenove po vzoru Dunaja, kjer bi občani na enem mestu dobili vse informacije o projektu. Poudaril je, da dobre sežigalnice stanejo pol milijarde evrov, zato so v tem trenutku proti.

Saša Arsenovič je glede OPN-ja dejal, da mora biti učinkovitost pred besedičenjem. Gre za težko temo, ki se jo vsi izogibajo, saj je OPN v vsakem mestu naporno sprejemanje kompromisov. Javnih razgrnitev je bilo dovolj, občani pa so lahko dali svoje predloge. Brestrnica in 18-metrska stolpnica sta bili na podlagi tega umaknjeni. Sežigalnico podpira, saj je plin za daljinjsko ogrevanje mesta vse bolj nedostopen.

Aleksander Kamenik je dejal, da bi OPN konkretno prevetril, saj po njegovem mnenju manjkajo pomoli na Lentu za električna plovila, s katerimi bi lahko povezali levi in desni breg Drave in dosegli Mariborski otok. Sežigalnico podpira pod pogojem, če bi bila priklopljena v kemične rekupterje.

Je participativni proračun v taki obliki sploh smiseln?

Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje glede participativnega proračuna in njegove smiselnosti – 1200 občanov od skupno 113.000 je namreč nazadnje glasovalo za projekte, za katere se bo porabil milijon evrov. Je to res edini način, da pride nekaj denarja v mestne četrti in krajevne skupnosti?

Matjašič je izpostavil, da je večja težava to, da mladi odhajajo iz mesta, saj v njem ne vidijo prihodnosti. Recek participativni proračun podpira in izpostavlja, da je milijon evrov od skupno 190 zelo majhen delež. Žalostno se mu zdi, da vlagamo v otroška igrišča, ki bi morala biti samoumevna, sam bi raje denar vložil v izboljšanje cestne infrastrukture. Šega je pohvalil aktualnega župana, ki je pripravil teoretično podlago za participativni proračun, zdaj pa je treba delati na terenu in v ljudeh vzbuditi zaupanje, da se bodo začeli vključevati v to. Tudi Flis podpira tak proračun, pričakuje pa, da bodo projekti, ki so uresničeni, smiselni, "in ne takšni, kot so zdaj", ter da bodo segali na tista področja, ki sicer niso pokrita, kot je na primer obnova osnovnih šol v mestu. Jurišič je poudaril, da je ideja izjemno pozitivna, "vendar se je obrnila v smer, ki morda ni najprimernejša", je priznal. Moti ga predvsem to, da se s tem deli Maribor. "Med sabo morajo tekmovati tisti, ki želijo otroško igrišče, in tisti, ki želijo semafor za slepe," je ponazoril.

Memon je dejal, da je zagovornik tega, da ljudje sami odločijo, česa si želijo v svojem okolju, sam pa bi povečal sredstva za ta del proračuna z enega na 10 milijonov. Tudi Nina Beyokol meni, da je participativni proračun odlična stvar, zanj pa je treba nameniti več sredstev. "Je pa težava, da ljudje o tem niso seznanjeni niti ne vedo, kako naj glasujejo, ne morejo glasovati fizično, kar je težava za starejše," je opozorila. Jesenek pa meni, da je "malo neumno", da o nekem projektu v enem delu občine glasujejo ljudje iz drugega dela, in opozoril, da imamo volitve, na katerih ljudje izvolijo svoje predstavnike. Klun je prepričan, da je participativni proračun zelo dobra stvar, "ker ni ne lev ne desen in ne pozna barv", bi ga pa še razširil. Tudi Divjak Mirnik bi proračun povečala, vzpostavila pa bi tudi pravično uravnilovko financiranja mestnih četrti.

Tudi Kamenik bi znesek participativnega proračuna dvignil, a pod pogojem, da bi se "financiranje vseh teh projektov tudi dobro končalo". Arsenovič je poudaril, da je na uspeh proračuna ponosen, in navedel, da je bilo do zdaj izvedenih 45 projektov, v novem proračunu pa bo projektov dvakrat več, torej 90. Zatrdil je, da bodo sredstva postopno dvigovali, tako da bi jih leta 2026 za ta proračun namenili od dva do pet milijonov. Tudi Rotar projekt podpira, v Listi pa bi višino proračuna potrojili. Projekt bi še nadgradili, in sicer z uvedbo participativnega proračuna za otroke, torej da bi o nekaterih stvareh odločali otroci.

Kaloh meni, da je tak proračun tisti, ki naj bi v osnovi uresničeval potrebe in interese občanov, zato ga podpira in bi ga še povečal, vsaj na 1,5 milijona. Izpostavil je predvsem "sramotno nizke postavke" znotraj proračuna. Kangler tak proračun podpira, skrbi pa ga potencialna možnost neenakomernega razvoja mesta – sploh če bi bili vsi mestni svetniki z enega brega Drave.