Nekaj tednov po kongresu so se strasti nekoliko umirile, tudi besede nekdanjega podpredsednika SD-ja in ideologa stranke ter aktualnega ministra za šolstvo so bolje odmerjene.

Kako to, da ste se odločili za kandidaturo za podpredsednika stranke, če pa vas je Pahor prosil, da se kot šolski minister odpoveste tej funkciji?
Prošnja je bila postavljena v drugih političnih razmerah in na podlagi političnih ocen, ki so se potem spremenile. Marsikaj se je dogajalo v tem času. Med drugim se je število podpredsednikov povečalo, za podpredsednico je kandidirala državna sekretarka na MŠŠ-ju ipd. Ocenil sem, da je prav, da dam stranki v presojo svojo pripravljenost za sodelovanje na funkciji podpredsednika.

Na kongresu SD-ja ste izgubili tekmo za podpredsednika stranke. Kot ste dejali pred kratkim, je bil Patrick Vlačič izvoljen zato, ker ga je že pred časom glasno podprla mlajša generacija. Ali niste bili prav vi politični "učitelj" te generacije? Kje se je zalomilo, da so vam mladi obrnili hrbet?
Leta 1997 sem ocenil, da ima stranka dober podmladek in sem se zato s tem potencialom intenzivno ukvarjal. Skupaj smo z izkušeno starejšo generacijo pripravili stranko za zmago. Nič se ni zalomilo, uspeli smo z načrtom. Na dve poziciji pač ni bilo mogoče postaviti več kot dva človeka. Mi gremo skupaj naprej, kar se mene tiče.

"Gre za koalicijo, ki je bila podobna kot v samoupravnem socializmu, ko se je vodstvo stranke povezovalo predvsem z nižje izobraženimi sloji in na ta način vzdrževalo neki režim," ste dejali po kongresu SD-ja. Kaj ste pravzaprav mislili s temi besedami, kdo so ti neizobraženi sloji v stranki – mladi?
To je dolga razprava. Samo ena dimenzija: SD je vedno postavljal na ministrske položaje ljudi, ki niso bili v vrhu stranke. To je bilo v letih 1992, 2000 in 2008. Jaz sem redka izjema. To je logika samoupravnega sistema, ne strankarskega sistema.

Kakšno vlogo sicer sploh igrajo mladi v SD-ju? Konec koncev le eden od podpredsednikov stranke pripada mlajši generaciji, druge vajeti pa so v rokah uveljavljenih SD-jevih imen?
Stranka je kompleksna združba in struktura. Med vsemi strankami je prav v SD-ju mlajša generacija najmočnejša in politično najbolj artikulirana. Dela dobro.

Kakšni so, glede na to, da ste v enem izmed intervjujev zatrdili, da ste med tistimi, ki se ne grupirajo, v tem trenutku vaši odnosi s preostalimi člani stranke in kakšni s premierjem Pahorjem? Kako je z demokracijo v SD-ju?
Strankarska demokracija predpostavlja določeno stopnjo hierarhije v stranki, zato da se za volivce izčistijo opcije v podobi strank, ne pa toliko v strankah. S predsednikom vlade od začetka dobro sodelujeva, tudi v vrhu stranke nisva imela težav. Predstavljava neko skupno politiko, vsak od naju pa tudi dopustne razlike, ki so v prid stranki in Sloveniji.

Zadnje čase ste glasno kritizirali svojo stranko. Med drugim ste dejali, da ste od kongresa pričakovali več vsebine, ne pa zgolj tekme za položaje. Ali se SD-ju dogaja to, kar se je pred leti LDS-u – da želja po položajih slabi odnose in s tem stranko? Ali to torej pomeni, da se lahko stranki zgodi to, kar se je LDS-u po volitvah 2004?
SD ni LDS. LDS je bila vlada, stranka pa le za lovljenje glasov pred volitvami. SD je velika organizirana stranka članov, ki pa se slabo preslikava v vlado. Napetosti v stranki so torej povsem druge narave kot v LDS-u. Ker ima SD močno mlado generacijo, ki se ji je LDS odrekel in jo silil v ustanovitev nove stranke, ima boljšo popotnico v prihodnost.

Ali je vaša napoved, da SD na evropskih volitvah ne bo dosegel 20 odstotkov, tudi posledica pomanjkanja vsebine v stranki?
Govoril sem o sporočilu kongresa za volitve leta 2012. To je bilo manj od 20 %. Do takrat se da še veliko popraviti, obrniti trend, kar je odvisno od ljudi, ki so dobili mandat na kongresu. Vsebina je vezana na delo vlade in državnega zbora. Do zdaj smo morda preveč postali del rutine dela te mašinerije. Vzeti bi si bilo treba več časa za premislek o družbenih koalicijah. Moje stališče je, da razvoj delajo povezave med ljudmi, ne pa tehnični ukrepi. Te povezave je treba vzpostavljati na zavesten način, modro, premišljeno in jih negovati. To manjka in to je osnova vsebine.

In kakšna bi po vašem v tem času, ko je "svet stopil iz tira", sploh morala biti vsebina? Kaj naj nadomesti neoliberalizem, v katero smer razmišljati, po kom se zgledovati?
Največja napaka je logika zgleda. Mi moramo poznati smernice v svetu, biti del glavnih tokov, čim bolj vplivati nanje, da bi dvigovali kakovost življenja ljudi v Sloveniji. Neoliberalna logika nam je razbila družbo na segmente, ki so celo bolj detajlni od posameznika. Rabimo novo organizacijo družbe in politike, nov premislek o vlogi strok, o tem, kaj je avtonomija stroke, kako stroke povezovati v skupno dobro, kako z demokracijo, lokalno samoupravo, upravljanjem javne sfere itd. Ne obvladujemo moralne sfere, ne gre le za to, da se vrednote prekrajajo, da je razkorak med tem, na kar prisegamo, in tem, po čemer živimo, čedalje večji, gre tudi za to, da je tekma za moralnega arbitra postala politično in ekonomsko kruta. Na mednarodni ravni se že vzpostavljajo zahteve po institucijah, ki bi upravljale trge po predstavi skupnega dobra, ne po logiki profita. Temu ustrezno je treba tudi na nacionalni ravni okrepiti mehanizme, ki ne bodo dajali v roke nekaj posameznikov (bančnikov, podjetnikov ipd.), ki so mimo demokratičnega nadzora, zdravega razuma in moralne trdnosti, največjega deleža odločanja o skupni usodi.

Če bi zdaj kot (vsaj do pred kratkim) ideolog stranke pisali nov program, katere bi bile njegove glavne točke?
Bolj pogumno bi šli v smer okrepitve javnega sektorja in dobrega za vse. Na ravni občin nam zastaja energija, zato bi morali uvesti omejitev mandata županov na možnost dveh izvolitev, hkrati pa mandat podaljšati na pet let. Podoben razmislek bi bil tudi glede državnega zbora. Tako bi razbijali strukturni klientelizem in pognali kri med generacijami. Sfera javnosti je sfera za vse, ne le za poklicne politike. To mora biti glavno vodilo demokracije. Država bi morala bolj poseči v načrtovanje tega, kar naj se dogaja na področju gospodarstva. Nemogoče je, da nam sredi gozda propada lesna industrija, vlada pa prepušča tovrstni proces logiki trga, kar pomeni iznajdljivosti trenutnim lastnikom in menedžerjem. Podobno velja za predelovalno industrijo in zlasti strateške panoge. Ker je logika trga predelala medije v organ boja za delež pozornosti in družbenega produkta, bi morala državna politika okrepiti proces dviga kakovosti dela novinarjev. To vse se da, ne da bi posegali v avtonomijo njihovega dela in medijev. Razmerja med državo, trgom, stroko, mediji bi bilo treba določiti na novo, tako da bi od tu izšla večja stopnja kakovosti življenja vseh ljudi. Neoliberalizem je s preoblikovanjem sveta okrepil samo en del družbe, največ 5 %, ki lahko zdržijo vse te pritiske, veliko večino pa je opustošil in izrinil iz javne sfere.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si