Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je prepričan, da je predlog zakona burno reakcijo s strani Študentske organizacije Slovenije doživel zato, ker "za njo do neke mere stojijo tisti, ki imajo danes neposredne koristi od koncesijskih sredstev in seveda posredniki, študentski servisi, ki danes posredujejo študentsko delo na pridobitni osnovi".

ŠOS: Študentje naj delajo, kolikor potrebujejo za študij
ŠOS nasprotno trdi, da je predlog zakona slab, saj naj bi trgu dela jemal fleksibilnost. Študentje so del neaktivnega prebivalstva in morajo študiju prilagajati aktivnosti, in ne obratno. ŠOS najbolj moti omejevanje dela in raje predlaga večji nadzor in enotne evidence študija, malo delo pa ima za socialni korektiv, "zato naj študentje delajo, kolikor potrebujejo sredstev za stroške študija", je dejal Katja Šoba.

"Kakšen standard bi želeli študentje?"
A Minister Svetlik je v intervjuju za STA poudaril, da je preživetje s sredstvi, ki bi jih država študentu "dovolila" zaslužiti (okoli 330 evrov) odvisno tudi od ekonomskega položaja tako posameznika kot njegove družine. Cenzus za pridobitev državne štipendije je 600 evrov, kar je več od minimalne plače (562 evrov). "Ocenjeno je, da se s 562 evri da dostojno preživeti," je dejal minister in dodal, "če študentje, ki jih ima večina še pomoč družine, ne morejo, se lahko čudimo, kakšen standard bi želeli imeti."

Svetlik: Najprej izkoristiti lastne, nato državne vire
Svetlik je prepričan, da je podpora študentski populaciji finančno na visoki ravni, omenil je štipendije, malo delo in druge transferje. "Osnovna štipendija se bo gibala med 100 in 200 evri, z dodatki za uspeh, deficitarnost, oddaljenost in posebne potrebe pa tudi čez 400 evrov," je pojasnil. Omenil je tudi druge vire, ki jih imajo na voljo družine, saj nekateri starši zaradi nizkih dohodkov, a lastništva zemljišč ne izpolnjujejo pogojev, da bi njihovi otroci pridobili štipendije. Svetlik je opozoril na načelo subsidiarnosti, ki velja v socialni državi in pomeni, da je treba lastne vire izkoristiti prej kot državne. "Dokler imaš premoženje, zemljo, delnice, se pričakuje, da boš s temi viri tudi sebe in svojo družino preživljal, " je še dejal.

Sindikat: Zakon dimna zavesa pred glavnim problemom
Malemu delu poleg študentov nasprotujejo tudi sindikati, ki so se skupaj s predstavniki študentov in upokojencev zbrali na posvetu o predlogu zakona. Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je tako malo delo "le dimna zavesa za glavni problem trga dela v Sloveniji, ki je njegova razvojna stagnacija." Zakona zato ne bi smeli dojemati kot regulatorja (le) študentskega dela, je opozoril izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko. Sindikat moti tudi določba, da lahko delodajalec prek malega dela zaposli do 30 odstotkov delavcev, kar po njihovem ne bo vzpodbujalo zaposlovanja.

Delodajalci: Delo na črno se bo podvojilo
Še bolj črnogledi so v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer menijo, da bo zakon podvojil delo na črno. Jože Smole, generalni sekretar združenja je dejal, da zakon ne rešuje zagat, ki so nastale zaradi anomalij na trgu dela glede študentskega dela, in je tako neuporaben. Smole meni, da bi bilo lažje uvesti potreben nadzor.

Prepričan je, da bo položaj delodajalcev otežen, saj predlog zakona omogoča le delo na nesistematiziranih delovnih mestih, zato delavci ne bodo mogli opravljati del, ki jih potrebujejo delodajalci.

"Za" le upokojenci
Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, pa je dejala, da je predlog zakona tipičen primer odnosa pri pripravljenosti piscev zakona za dialog, saj so "zakon šele dobili na mizo". Kožuhova je sicer nedavno za MMC dejala, da upokojenci zakon "absolutno podpirajo".