Skupina, ki so jo oblikovalo nekateri vidnejši Mariborčani, med njimi Boris Vezjak, Vesna V. Godina, Tone Partljič, Janja Vidmar, Andrej Fištravec, vključuje pa tudi skupino 29. oktober, želi "osmisliti javno izražene zahteve ljudi ter ponuditi načine njihove bolj neposredne participacije pri oblikovanju in sprejemanju naših skupnih odločitev".

Skupina spominja na visoko ceno, tako ekonomsko kot socialno in politično, ki jo je Maribor v postsocialističnem obdobju plačal za slovensko osamosvojitev. Deindustrializacija, izguba delovnih mest in infrastrukture so imele težke posledice za njegove prebivalce, skupina pa opozarja, da je "neustrezno vodenje občine v zadnjih letih omenjene procese in njihove rezultate samo poslabšalo in poglobilo". Mestna politika je zabredla v številne afere, na čelu z županom pa si je nakopala številne kazenske ovadbe.

Mestno vodstvo je "v lovu na velike učinke in projekte pozabljalo na vsakodnevno življenje ljudi, ki so se v vedno večjem številu srečevali z revščino in lakoto," opozarjajo v skupini "Skupaj za Maribor!", ki meni, da je treba temu narediti konec. Občina se mora "takoj posvetiti življenju občanov in občank ter reševanju tistih problemov, ki jih številni izmed njih danes več ne morejo rešiti sami". Skupina poziva, da je treba izkoristiti možnosti mesta, pri njihovem aktiviranju pa naj se prevzamejo "prakse, ki so se v številnih socialnih okoljih, ki jih je svetovni kapitalizem uničil, že pokazale za učinkovite."

Skupina je tako sestavila seznam predlogov, ki sežejo od kratkoročnih do povsem strukturnih sprememb delovanja občine in sprejemanja odločitev.

Najprej odstop
Skupina predlaga takojšen odstop župana Franca Kanglerja, ki je sicer svoj odstop napovedal za zadnji dan v decembru. To za skupino ustvarja "vtis, da skuša v času do predlaganega odstopa prikriti dokumente in podatke, ki bi ga lahko bremenili, kar povečuje sum v njegovo poštenost". Skupina predlaga tudi odstop mestnega sveta, in sicer zaradi njegove objektivne odgovornosti za nastali položaj v mestu in ker ne uživa več zaupanja občank in občanov.

Skupina predlaga tudi takojšnjo revizijo in preiskavo vseh, "ki so osumljeni korupcijskih in drugih dejanj, ki so imela za rezultat slabšanje položaja mesta, slabšanje položaja občanov in občank ter bogatenje posameznikov", ob tem pa predlagatelji v primeru dokazane krivde pričakujejo izrek najstrožjih kazni in vrnitev nezakonito pridobljenega premoženja občini.

Neposredna participacija občanov in občank
Univerza v Mariboru in vsi drugi znanstveni in strokovni potenciali v mestu ter zainteresirani občani in občanke naj začnejo strokovno utemeljen premislek o prihodnosti mesta. Tako naj se uvedejo procesi soodločanja občanov in občank v razpravah in sprejemanju odločitev ter nadziranju izvajanj le-teh.

Skupina predlaga neposredno udeležbo meščank in meščanov na mikroravni, torej na ravni hišnih svetov in sosesk, uporabo spletnih omrežij ter ohranitev javnega zbiranja na Trgu svobode. Glede tega skupina predlaga, "da občina enkrat mesečno organizira javni shod, na katerem bodo zainteresirani občani in občanke lahko razpravljali o odprtih vprašanjih mestne občinske politike, podajali svoje predloge za reševanje problemov in nadzirali sprejete rešitve."

Pomen samooskrbe
Maribor naj se razvija v mesto, za katerega bo značilna strategija samooskrbe na vseh mogočih področjih, od hrane do storitev. "Če bomo delali drug za drugega, bomo imeli vsi dovolj dela," poudarjajo Mariborčani.

Skupina se zavzema tudi za revitalizacijo središča mesta z odprtjem trgovin in storitev, ki jih prebivalci mesta potrebujejo za vsakodnevno življenje. Prav tako naj mestna občina podpira nevladne in civilnodružbene organizacije z možnostjo brezplačne uporabe prostorov v njeni lasti, ko ti niso v redni uporabi. Občina naj prav tako prazne lokale v središču mesta v svoji lasti za simbolično najemnino odda umetnikom in izdelovalcem umetne obrti, "da bo center spet zaživel in da bomo lahko ostali kulturna prestolnica tudi brez megalomanskih investicij".

Sporna javno-zasebna partnerstva
V manifestu skupine je predlagana tudi reorganizacija mariborskih javnih podjetij, ki naj odslej delujejo "izključno v dobro občana". Nujno je treba spremeniti lastniško obliko teh podjetij, "saj izkušnje kažejo, da zasebništvo v tem segmentu javnega gospodarstva sicer prinaša svežino, hkrati pa tudi enormna povečanja stroškov in zato zasebna last podjetij, ki opravljajo dela v dobro občana prinaša konflikt interesov, ki ga plačajo občani".

Javna gospodarska podjetja, ki zagotavljajo funkcionalnost mesta, recimo komunalna podjetja, bi se morala po mnenju te skupine združiti in preiti v 100-odstotno last občanov, ki bodo imeli tudi lažji vpogled v poslovanje, ki mora postati javno.

Boj proti revščini
Skupina kot mogoč ukrep za odpravo revščine in lakote v Mariboru predlaga razdelitev vse občinske obdelovalne zemlje v najem v obliki vrtov. Ljudje bi si lahko tako preidelovali lastno hrano, presežke pa prodajali. Treba je tudi poskrbeti, da v mestu pripravljena hrana ne konča v smeteh, ampak da se, preden se to zgodi, razdeli lačnim in revnim.

Razpišejo naj se javna dela in ustanovi občinska banka dela oziroma časovna banka, v kateri bi občani in občanke lahko ponujali in sprejemali delo in storitve brez posredovanja denarja. Skupina predlaga tudi ustanovitev sklada za zbiranje nepotrebnih dobrin, ki bi jih pod javnim nadzorom razdelili tistim, ki jih potrebujejo.

Poleg tega naj se ustanovi Mariborski solidarnostni sklad, v katerega bi prebivalci mesta po lastni presoji in zmožnosti nakazovali pomoč za revne in lačne someščane v obliki denarja ali hrane. Tudi delovanje tega sklada mora biti javno, opozarjajo predlagatelji.