Predsednica zveze Frančiška Al Mansour je spomnila, da so se dijaki, ki so od začetka šolskega leta do februarja imeli mesec in pol pouka na daljavo, še pred protestom želeli sestati s šolsko ministrico Simono Kustec, ki pa ni imela časa zanje. Zato so se odločili za skrajno možnost pri izražanju njihove želje po vrnitvi v šole. "Protest dijakov je potekal mirno, z zaščitnimi maskami in ob upoštevanju medsebojne razdalje. S svojim ravnanjem tako dijaki niso ogrožali javnega zdravja," je prepričana.

V zvezi srednjih šol poudarjajo, da ima po ustavi vsak pravico do svobode izražanja, prav tako je to zapisano tudi v Konvenciji OZN-a o otrokovih pravicah, ki narekuje, da je treba spoštovati mnenje otrok oziroma participacijo otrok v družbi in da ima vsaka oseba, mlajša od 18 let, pravico do svobode izražanja, svobodnega iskanja, sprejemanja in širjenja vsakovrstnih informacij in idej. Ob tem države podpisnice otrokom priznavajo pravico do svobodnega združevanja in do svobode mirnega zbiranja.

400 evrov ali poziv na sodišče

Po podatkih iniciative Zahtevamo šolo je na Trgu svobode šest dijakov prejelo globo 400 evrov, trije mladoletniki pa so prejeli poziv na sodišče. Mariborsko okrajno sodišče je vse tri zadeve razpisalo v aprilu.

Javno podporo dijakom in ogorčenje nad globami je izrazilo že več učiteljskih kolektivov, dijaška organizacija, Sviz, k zaustavitvi postopkov zoper njih pa sta pozvala tudi predsednik republike Borut Pahor in mariborski župan Saša Arsenovič.

Edini odziv ministrice je bil na eni izmed vladnih tiskovnih konferenc, kjer je dejala le, da so dijaki mladi odrasli, za katere verjame, "da razumejo in tudi prevzemajo odgovornost za svoja dejanja".