Skupaj s pripadajočimi okrajnimi sodišči v Mariboru, Slovenski Bistrici in Lenartu je lani v reševanje prejelo 79.661 zadev, medtem ko jih je rešilo 88.909.

Na mariborskem sodišču je ob koncu lanskega leta po besedah predsednice sodišča Alenke Zadravec nerešenih ostalo še 24.682 zadev, njihovo lansko uspešnost pa potrjuje tudi podatek, da je bilo predlani nerešenih 33.966, leta 2014 pa celo 45.900 nerešenih zadev.

Uspešno rešujejo tudi nerešene sodne zaostanke, saj so jih lani v primerjavi z letom 2014 več kot prepolovili. Ob koncu lanskega leta je bilo takih zadev 16.176, leto prej 24.868, še leta 2014 pa kar 33.599.

Nerešene ostale večinoma izvršilne zadeve
Pretežni del nerešenih primerov so tudi lani predstavljale izvršilne zadeve. Na vseh treh okrajnih sodiščih jih je bilo 13.019, vendar Zadravčeva poudarja, da so ravno število teh nerešenih sodnih zaostankov v zadnjih letih najbolj uspešno zniževali. Še leta 2015 je namreč njihovo število znašalo 21.508, leta 2014 pa celo 29.493.

Na precej visoki ravni pa je še vedno pripad pomembnejših insolvenčnih zadev. V letu 2016 so prejeli 1088 novih zadev, kar je sicer manj kot dve leti pred tem, ko so ugotavljali velik porast stečajev in drugih insolvenčnih postopkov. Leta 2015 je bilo takih 1255, leta 2014 pa 1320 zadev.

"Zaradi procesne zakonodaje, ki predvideva preskusno dobo od dveh do petih let, jim v zadnjih treh letih ni uspelo reševati toliko zadev, kot smo jih prejeli, pač pa se je število nerešenih pomembnejših insolvenčnih zadev, večina je osebnih stečajev, še povečalo," je pojasnila predsednica mariborskega sodišča.

Medtem ko je bilo leta 2014 takih nerešenih zadev 1906, leta 2015 pa 2490, je številka lani narasla že na 2595 zadev. Kljub temu jim je lani uspelo vsaj zmanjšati razliko med prejetimi in rešenimi zadevami, saj so ob 1088 prejetih novih rešili 983 starih zadev.

Potrebovali bi dodatne kazenske sodnike
Na področju kadrov na mariborskem sodišču čutijo potrebo predvsem po dodatnih sodnikih na področju kazenskega prava, zlasti na okrožnem sodišču. Še posebej so obremenjeni na specializiranem oddelku, kjer sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Glede sodnega osebja morajo spoštovati kadrovski načrt, ki ga pripravlja vrhovno sodišče. Trenutno imajo za določen čas po posebnem projektu zaposlenih sedem uslužbencev, ohranitev teh delovnih mest pa je po besedah Zadravčeve nujna tudi v prihodnje.

Tudi največ prostorskih potreb imajo na okrožnem sodišču, kjer jim primanjkuje primernih kabinetov za sodnike in strokovne sodelavce. Posebej pereča je zadnja leta problematika arhivskih prostorov, ki so na okrožnem in mariborskem okrajnem sodišču popolnoma polni, enako velja tudi za dodatne prostore na Trgu Leona Štuklja, ki so jih v uporabo prejeli leta 2014.