Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005 v primeru Lukenda in državi naložilo plačilo odškodnine. Takrat je tudi zapisalo, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Slovenija je nato sprožila projekt Lukenda, katerega cilj je bila odprava sodnih zaostankov.

"Skrben in neodvisen pregled"
Po Klemenčičevih besedah je pristojni organ Sveta Evrope letos opravil skrben in neodvisen pregled slovenskega pravosodnega sistema in ugotovil, da sodni zaostanki niso več sistemska težava. To je objektivni zunanji pokazatelj, da je Slovenija naredila pozitivne korake naprej pri zmanjševanju sodnih zaostankov. Slovenija tako več ni uvrščena med tistih nekaj držav Sveta Evrope, kjer so sodni zaostanki sistemska težava, je dejal minister.

Prav tako takšna odločitev pomeni, da osebe, ki menijo, da jim je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ne morejo več kar tako pričakovati, da bodo dobili zadoščenje na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj je današnja resolucija odbora ministrov odločila, da ima Slovenija dovolj notranjih pravnih poti, da izplačuje odškodnine v takih primerih.

Potem ko je bila pred kratkim sprejeta odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi izbrisani, ostaja pred evropskim sodiščem še slabih 50 zadev, v katerih je Slovenija v posebnem nadzoru, je dejal minister na novinarski konferenci.

Še nekaj odprtih primerov
Ko bo še odločeno v zadevi Ališič proti državi v zadevi varčevalci Ljubljanske banke, Klemenčič pričakuje, da bo pred evropskim sodiščem odprtih manj kot 10 sodb. Glede te zadeve so po besedah ministra "trenutni vmesni signali pozitivni".

Pred slovenskimi sodišči je bilo leta 2010 428.000 nerešenih zadev, pri čemer niso všteti prekrški, konec septembra letos pa 190.000. Po ocenah Evropske komisije je bil leta 2013 čas reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev 420 dni, letos 230 dni. Čas reševanja upravnih zadev je bil leta 2013 okoli 250 dni, letos 150. Čas reševanja plačilne nesposobnosti je bil leta 2013 dve leti, letos pa devet mesecev, je navedel minister.

"Rešili smo se tega jarma"
Poudaril je tudi, da sta vlada in ministrstvo od začetka mandata posvetila posebno pozornost izvajanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Tokratna odločitev odbora ministrov namestnikov je tudi posledica tega, prav tako pa prizadevanj vrhovnega sodišča in vseh drugih ministrov za pravosodje v preteklih desetih letih, ki so dali pomemben prispevek, "da smo se rešili tega jarma", je dodal.

Po besedah ministra "smo prišli iz najbolj črne luknje, imamo pa še vedno posamezne zadeve, ki bodo še vedno upravičeno burile domišljijo medijev, politike in posameznikov, kot je primer Šilih". Gre za 21 let trajajoč spor po smrti Gregorja Šiliha.

Po Klemenčičevih besedah je ministrstvo za pravosodje prevzelo posredovalno vlogo mediatorja, da bi primer rešili po mirni poti. "Globoko verjamem, da bomo še pred koncem letošnjega leta tudi to zadevo rešili," je dejal.

Se pa Klemenčič zaveda, da to ne pomeni, da smo lahko na področju pravosodja zadovoljni. Kljub pozitivnim smernicam je treba rešiti še določene težave, npr. kako hitreje priti do pravice, poenotenje in večjo predvidljivost sodne prakse.

Zakonske novosti
Zato je vlada prejšnji teden v svežnju zakonskih predlogov s področja pravosodja potrdila novelo zakona o pravdnem postopku, ki po ministrovih besedah prinaša številne pomembne novosti.

Na tokratni medijski konferenci so tudi predstavili predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim državnim tožilcem in policiji znova omogoča zaslišanje prič v predkazenskem postopku.

Policija oz. tožilstvo bosta lahko v predkazenskem postopku zaslišala osumljenca brez prisotnosti odvetnika, pri čemer bodo morali zaslišanje posneti. Če bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bo takšno zaslišanje lahko dokaz na sodišču, medtem ko je imelo zdaj status uradnega zaznamka.