"Jaz še vedno mislim, da je človekova zadnja želja nekaj svetega. To ni kar tako, voljo pokojnika je treba izpolniti. Ko sem letos dobil to oporoko, se je tudi moje razmišljanje glede vsega spremenilo," pripoveduje Tomaž Torkar, ki za razrešitev nastale situacije pričakuje podporo države.

Več sto založenih oporok

Založena oporoka Torkarjeve babice je le ena od 450, ki bodo lahko imele pravno materialne posledice. Že minuli teden so o tem, kje so vzroki za nastalo situacijo in kako jo rešiti, razpravljali tudi na parlamentarnem odboru za pravosodje. "Šlo je za šlamparijo," je na odboru povedal minister za pravosodje Goran Klemenčič in dodal, da "pravne luknje, da je do zapleta prišlo, nimamo". Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa je ob tem dodal, da so se sodišča tistim potencialnim oškodovancem, ki bi zaradi nerazglašenih oporok utegnili utrpeti materialnopravne posledice, opravičila. "Poučili smo jih o možnosti uveljavljanja pravic in nekateri primeri so se že končali s poravnavo med oškodovanci in državnim pravobranilstvom," je povedal Masleša.

Kolikšna je potencialna škoda?

Odgovor na vprašanje, za koliko so zaradi založenih oporok oškodovani dediči, ni enostaven. Kvantitativni analitik in finančni svetovalec Luka Gubo je pripravil zgovoren hipotetični izračun v primeru, da je denimo dedič pred 20 leti zaradi nerazglašene oporoke ostal brez premoženja, vrednega 100.000 evrov. Po Gubovem izračunu bi lahko dedič, če bi sto tisočakov v obliki vezane vloge hranil pri banki, v dveh desetletjih pri povprečni štiriodstotni obrestni meri lahko danes imel skupaj skoraj 220.000 evrov. Če bi denar razpršil med delniške in obvezniške naložbe, katerih povprečni donos v zadnjih 20 letih je bil šest odstotkov, bi imel danes na računu 320.000 evrov, kar 466.000 evrov pa bi privarčeval, če bi denar naložil v delniške naložbe.

41 evrov preveč za vpis v register oporok?

Pri Notarski zbornici pravijo, da se od leta 2007 dalje zgodba z založenimi oporokami ne more več ponoviti, saj da morajo notarji, odvetniki in sodišča, če stranke pri njih shranijo oporoko, podatke o tem obvezno vpisati v centralni register oporok, ki ga vodi zbornica. To je za oporočitelje najbolj zanesljiv način, da se bo oporoka ob zapuščinski razpravi zagotovo znašla na mizi. Medtem pa so z vrhovnega sodišča in pravosodnega ministrstva sporočili, da je bil register res vzpostavljen 15. 10. 2007, a je bila še pred njegovo vzpostavitvijo sprejeta tudi novela zakona o notariatu, ki je naložila predlagateljem, da posredujejo podatke o oporokah, ki se vpisujejo v register, le, če oporočitelj tako zahteva. Tako po njihovem mnenju "ne preseneča, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok." Nadomestilo za vpis v register sicer znaša 41 evrov.

Kaj lahko pričakujejo oškodovani dediči? Kako bo država izračunala morebitno materialno škodo, ki je nastala zaradi nerazglašenih oporok? Katere oblike oporok so najbolj primerne in zanesljive in na kaj moramo biti pozorni pri sklepanju tovrstnih pravnih poslov? To so le nekatera vprašanja, na katera bodo odgovarjali v oddaji Posebna ponudba v torek, 25. oktobra 2016 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.