Zakon o nalezljivih boleznih že zdaj predvideva odškodninsko odgovornost države ob hudih posledicah stranskih učinkov po obveznem cepljenju. V zadnjem predlogu interventnega zakona pa vlada predlaga odškodnine tudi za tiste, ki bi po prejemu cepiva proti covidu 19 oziroma zdravila za zdravljenje te bolezni utrpeli resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij. »Uvedba odškodnin je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost ter zagotavlja učinkovit in celovit način nacionalnega programa cepljenja proti covidu 19,« je ob predstavitvi predloga povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore, na katero so se mnogi pacienti obračali z vprašanji o ravnanju ob morebitnih neželenih posledicah po cepljenju, meni, da je odločitev države o izplačilu odškodnin ob hujših zapletih po cepljenju ali po uporabi zdravil za zdravljenje covida 19, pravilna. »Zato, ker je pacient tako lahko prepričan, da tudi če se bo zgodilo kaj hujšega, bo vsaj materialno preskrbljen. Sicer pa odškodnine tistega, kar človek izgubi pri zdravju ali pa celo ob smrti, ne morejo nikoli pokriti.«

Kdo bo upravičen do odškodnine, kolikšne bodo?

Predlog zakona predvideva 60 tisoč evrov odškodnine za posameznika s težjimi posledicami. To pomeni, da mora biti vrsta in stopnja telesne okvare enaka ali višja od 80 odstotkov. Predpis za določanje stopnje telesne okvare je Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, pod hude telesne posledice med drugim spadajo: popolna izguba sluha ali vida, težave pri požiranju in izguba govora ter težje oblike bolezni živčno-mišičnega stika. »Prav v tem delu bi kazalo te zadeve bolj natančno urediti, predvideti več različnih dogodkov, ki se lahko zgodijo. Za zdaj je predvidena res huda telesna okvara, res hude posledice, kar je lahko tudi ustavnopravno sporno, saj se ne predvidevajo druge statistično verjetne posledice,« opozarja odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin in partnerji. Ob smrti, ki bi bila posledica cepljenja ali zdravljenja, bi partnerju oziroma staršem otroka pripadalo 10 tisoč, otrokom pa 20 tisoč evrov odškodnine. To je manj, kot določa obligacijski zakonik, ki predvideva odškodnine tudi za brate in sestre. »Za smrt otroka so odškodnine med 20 in 25 neto povprečnih plač, kar bi bilo danes tudi do 30 tisoč evrov. Če bi otroku umrl starš, 20, za brate in sestre pa med 10 in 13 neto povprečnih plač,« še pojasnjuje Pohar in dodaja, da lahko posameznik, ki mu država izplača odškodnino, razliko iztoži na rednem sodišču.

Kdaj obstaja vzročna povezava med cepljenjem in zdravstvenimi zapleti

Najtežji del postopka, ki se začne z oddajo vloge za odškodnino na ministrstvu za zdravje, je ugotavljanje povezave med cepljenjem in zdravstvenimi težavami. To je pri obveznem cepljenju naloga komisije za ugotavljanje vzročne zveze med obveznim cepljenjem in nastalo škodo. Komisijo imenuje minister za zdravje. »To je skupina medicinskih strokovnjakov različnih področij, ki zelo natančno preučijo vsak primer in se potem na podlagi dejstev, ki izhajajo iz primera, zdravstvene dokumentacije in drugega znanja, odločijo, ali obstaja možnost povezave,« pojasnjuje predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović. Včasih obstaja neželen dogodek, ki ga lahko povežejo s procesi v organizmu, velikokrat pa te povezave ne najdejo. Takrat preverijo, kako pogosto se posamezni neželeni učinek pojavlja v splošni populaciji in ali je pogostejši po uvedbi določenega cepiva.

»To je zelo pomembno merilo. Pred leti je bilo nekaj poročil, da se je po cepljenju proti gripi razvila narkolepsija, to je nenadna huda zaspanost. Dogodek je videti nenavaden, težko ga je povezati z gripo, ampak večja pogostost narkolepsije pri cepljenih glede na pogostost narkolepsije pri splošni populaciji je nakazala, da bi lahko obstajala vzročna povezava,« je povedala Beovićeva.

Nova komisija bo sklicana po sprejetju zakona

Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem proti covidu 19 ali uporabo zdravil za zdravljenje covida 19 in hujšimi zdravstvenimi zapleti, bo po besedah ministra za zdravje sklicana po sprejetju predlaganega Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. Postopek ugotavljanja naj bi bil enak kot pri obveznem cepljenju: če komisija ugotovi vzročno zvezo, za mnenje zaprosi še invalidsko komisijo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ki odgovori na vprašanje, ali posledice pri posamezniku pomenijo resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij. Obe komisiji se morata odločiti v treh mesecih po prejemu vloge. Nato ima minister za zdravje 30 dni časa za presojo o izplačilu odškodnine, ki je strošek proračuna. Z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje so nam sicer odgovorili, da »invalidska komisija zavoda ni vključena v predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (PKP10).«

Od leta 2006 izplačana ena odškodnina

Od leta 2006 do novembra 2021 je bilo pri ministrstvu za zdravje vloženih 11 zahtevkov za pridobitev odškodnine zaradi obveznega cepljenja. Odškodnina je bila priznana le v enem primeru, pri cepivu proti hepatitisu B, ki ga je kot del obveznega cepljenja prejela medicinska sestra. Leta 2009 ji je država izplačala slabih 70 tisoč evrov. V devetih primerih vzročna povezava ni bila dokazana, en zahtevek je še v obravnavi. »Zahtevke so vložile osebe, ki so bile različno cepljene proti nalezljivim boleznim, na primer s petvalentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa b, s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, s cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu in s cepivom proti steklini,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. »So pa te obravnave izjemno redke. Taki neželeni dogodki, ki bi bili po eni strani resni, po drugi pa bi povzročali dolgotrajne posledice, ki so pogoj za upravičenost do odškodnine, so v povezavi s cepivi na srečo izjemno redki,« je povedala B. Beović. Strokovna nepravilnost pri izvedbi cepljenja in neustrezna kakovost cepiva ne moreta biti predmeta presoje, posameznik pa bi zahtevo za odškodnino lahko vložil šest let po datumu cepljenja.

Nekatere države odškodnine že izplačale

"Podobno ureditev odškodninske odgovornosti po cepljenju imajo tudi nekatere druge evropske države," je minuli teden pojasnil zdravstveni minister. »Zato ta nova določitev oziroma uvedba tega predloga v zakonu ne pomeni v Evropi nič vsebinsko novega. Tak način odškodnin poznajo na primer Danska, Avstrija, Francija, pa mislim, da Nemčija, Finska, Švedska in tudi soseda Italija.« Italija je razdelila že 95 milijonov odmerkov cepiva proti covidu 19. Po podatkih italijanske agencije za zdravila je bilo 85 odstotkov reakcij po cepljenju blagih, 14 odstotkov pa težjih. Pri italijanski zvezi potrošnikov so odprli spletni obrazec, kjer lahko ljudje prijavijo hude stranske učinke po cepljenju, zveza pa je pred dobrim mesecem že vložila prvi zahtevek za odškodnino. Ta je na ime 46-letnega Rimljana, ki ga je po cepljenju doletela možganska kap in ima še vedno motorične in govorne težave. Spletne prijave hudih stranskih učinkov omogoča tudi avstralska vlada. Cepljeni, ki meni, da je do odškodnine upravičen, mora priložiti dokazila o hospitalizaciji in posledicah cepljenja. Odškodnine bodo v razponu od 600 do 12.600 evrov. Do zdaj naj bi zahtevek oddalo 10 tisoč ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija je shemo odškodnin vzpostavila tudi v okviru mehanizma COVAX, da bodo lahko za denarna nadomestila zaprosili tudi prebivalci revnejših držav. V azijski otoški državi Tajvan so nekaterim odškodnino že izplačali. Najvišjo je, tako so sporočile oblasti, prejel 30-letnik, ki se mu je po cepljenju s cepivom AstraZenece pojavil sindrom tromboze s trombocitopenijo, in sicer v višini 28.500 evrov.