Cilj projekta je - med drugim - obsojene na kratke zaporne kazni obdržati v matičnem okolju in jim namesto zapora naložiti alternativne oblike kazni, ki pa bodo še vedno dovolj vzgojne, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

"Storilec še naprej deluje in živi v svojem okolju, pri tem pa je na neki način omejen s tem, da mora izpolniti določene obveznosti, ki jih določita bodisi tožilstvo bodisi sodišče, denimo da gre na obvezno zdravljenje odvisnosti, da mora obiskovati psihološke posvetovalnice ipd. Lahko pa se mu določi tudi delo v splošno korist," je na novinarski konferenci pojasnila vodja službe za probacijo pri ministrstvu za pravosodje Danijela Mrhar Prelić.

Tudi svetovanje za pravično kazen
Po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča je bila za vzpostavitev sistema oktobra letos imenovana služba za probacijo. Zakon o probaciji naj bi bil sprejet aprila prihodnje leto, spomladi prihodnje leto pa načrtujejo vzpostavitev uprave za probacijo, ki bo organ v sestavi ministrstva in bo imel pet uradov, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu.

Po besedah Mrhar Prelićeve bodo naloge uprave poleg organiziranja in nadzora dela v splošno korist tudi svetovanje sodnikom in tožilcem pri določanju pravične kazni, nudenje pomoči predčasno odpuščenim ter tistim, ki se bodo po prestani kazni vključevali v običajno življenje. Pri tem bo njihov glavni cilj, da obsojeni kaznivega dejanja ne ponovi.

Skoraj edini brez tovrstne službe
S sistemom želijo vzpostaviti tudi enovito prakso obravnave storilcev kaznivih dejanj, povezati vse službe, ki se ukvarjajo z izrekanjem sankcij, ter usposobiti kader za tovrstno obravnavo.

V celotnem sistemu bo po trenutnih ocenah zaposlenih od 45 do 50 ljudi različnih profilov, zanj pa naj bi letno odšteli od 1,7 do dva milijona evrov. Pri tem bi sredstva za prva tri leta črpali iz nove evropske finančne perspektive.

Po ministrovih besedah smo trenutno "tako rekoč zadnja država ne samo v EU-ju, ampak tudi med državami članicami Sveta Evrope, ki tovrstne službe nima". Največja dodana vrednot probacije bo po njegovih besedah to, da bomo z njo razbremeniti zapore, posledično pa tožilstva in sodišča, vsaj tako kažejo izkušnje iz tujine. Z njo bi prenovili tudi sedanji sistem dela v družbeno korist, ki sicer že obstaja, a ne deluje optimalno, je dodal Klemenčič.

S tem zakonom "odpiramo prostor za delno prenovo slovenskega kaznovalnega sistema. Kam nas bo to pripeljalo, ne vemo, upam pa si reči, da probacija ne more biti korak v napačno smer," je še dejal.