Slovenija je bila ena od prvih držav v Evropi, ki jih je silovito zajel drugi val epidemije covida-19 in je trenutno med državami, ki so v evropskem in svetovnem vrhu po dnevnem številu novih primerov na milijon prebivalcev. Po napovedih bo med tistimi, ki so se že okužili do prejšnjega tedna, umrlo 1200 ljudi. "Nato pa bo, odvisno od tega, kako hitro se bodo okužbe začele zmanjševati, še od 500 do 2000 smrti v prihodnosti. Do takrat, ko bo stopnja okuženosti padla na zelo majhne številke," dodaja Miha Kadunc, član ekipe sledilnika.

Dnevno število umrlih s covidom-19 bo še najmanj ta in prihodnji teden naraščalo, pravi Kadunc. "Se pa rast novih okužb ustavlja tudi v starejši starostni skupini. Upam, da bomo krivuljo počasi obrnili navzdol, ne pa samo ustavljali hitrosti naraščanja."

Sorodna novica "Težko pričakovanega upada števila okužb še kar ni"

Kaj je šlo narobe? Je vlada ukrepala prepozno?

O tem lahko samo ugibamo, pravi Aleks Jakulin, soustanovitelj Sledilnika za covid. "Ukrepali smo precej pozno. Če bi ukrepali že konec avgusta, ko smo vedeli, da imamo veliko okužb, da med ljudmi ni dovolj velikega razumevanja za nošenje mask in so se ljudje vrnili v službe in šole, bi morda lahko zvozili. Ampak nismo ukrepali. Takrat sem bil nekaj dni na Gorenjskem in sem videl, da je tako rekoč vsak natakar nosil masko pod brado ali pa pod nosom. Na ta način se takšne epidemije ne da omejevati." Jakulin kot glavno težavo navaja politizacijo vprašanja tega virusa. "Namesto da bi mediji, javnost, politika in gospodarstvo ravnali enotno glede ukrepov in nevarnosti epidemije, se to izkorišča za nabiranje takšnih in drugačnih točk. Zato ljudje ne vedo, pri čem so." Problematična je tudi komunikacija, meni Jakulin. "Pomagala bi večja stopnja razumevanja, zakaj so ukrepi takšni, kot so, v nasprotju s tem, da se samo pove, kako se moramo vesti."

Miha Kadunc na vprašanje, ali je Slovenija ukrepala prepozno, odgovarja, da ni epidemiolog, a da je dokaj očitno, da nam matematične zakonitosti širjenja epidemije nalagajo čim zgodnjejše ukrepanje. "Zgodnejše kot je ukrepanje, večji učinek imajo lahko ukrepi. Ko ugotovimo, da števila novih okužb ne zmanjšujemo dovolj ali da celo narašča, je treba čim hitreje in čim strožje ukrepati in taki ukrepi bodo trajali najmanj časa in bodo tudi najučinkovitejši."

Kako bi družba sprejela stroge ukrepe v zgodnejšem obdobju epidemije?

"Ne vem, ali bi to šlo. Ljudje v gospodarstvu imajo en pogled, v turizmu drug, v zdravstvu spet tretji. Dokler se te pogledi krešejo v medijih, je proces do konsenza in enotnosti zelo dolg. Ukrepi sicer predstavljajo trpljenje na kratek rok, epidemija pa trpljenje na dolgi rok. Če bomo kratkovidni, nas bo epidemija udarila v drugem ali pa tretjem valu in to se zdaj dogaja," dodaja Jakulin.

"To je psihološka težava nalezljivih bolezni. Če ukrepaš takrat, ko je čas za to, ti splošna javnost očita, da zganjaš paniko, da si preveč in prestrogo ukrepal. Če ukrepaš takrat, ko se zdi, da je treba, pa si že prepozen," meni Kadunc. Družba bi najbrž zgodnje ukrepanje sprejela slabo, a le, dokler ne bi imele težav druge države.

"Nova Zelandija je dober primer. Odprta demokracija, kjer imajo tudi opozicijo in znanstvenike, ki podpirajo drugačen pristop oziroma večjo prisotnost virusa v populaciji. A ti glasovi niso dobili toliko podpore v javnosti, ko se je izkazalo, da so rezultati na Novi Zelandiji bistveno boljši kot v drugih državah, ki so izbrale drugačne strategije. V Evropi se je virus preveč razširil, da bi ga lahko popolnoma uničili. Zato bomo morali najti način, da se bo epidemija ustavljala kljub temu, da bomo odpirali dejavnosti, predvsem šole."

Zakaj ukrepi ne kažejo (zadostnih) učinkov?

Strokovnjaki s sledilnika ugotavljajo, da so velika težava okužbe na delovnem mestu. Tukaj imamo dve možnosti, pravi Jakulin: "Da rečemo ljudem, naj delajo od doma, ali pa da naučimo ljudi nošenja mask, higiene rok, zračena prostorov." Aleks Jakulin pravi, da so zasebna druženja precej strogo omejena, nima pa dovolj podatkov za to, da bi presodil, ali ljudje te omejitve upoštevajo.

Ukrepi učinkujejo, pravi Miha Kadunc. Zaustavili so hitrost širjenje, z ukrepi pritiskamo na zavoro. A epidemija se ni ustavila. Ne vem, ali so za to krivi napačni ukrepi ali se jih ne upošteva. Izid je odvisen od kombinacije več dejavnikov, tudi od vremena, od tega, da še vedno hodimo v službe. "Pozitivni signali so, ukrepi so širjenje spustili na raven, da lahko rečemo, da smo na platoju."

Kaj pa širjenje okužb v domovih za starejše? "Okužbe v domove za starejše vdirajo, ker je okužb v populaciji veliko. Če je pri majhni prisotnosti virusa v populaciji možnost vnosa zelo majhna, je pri veliki toliko večja. Zdaj se ta verjetnostni račun uresničuje in imamo razmere, ko je okužb v domovih za starejše sorazmerno več kot v preostali populaciji."

Slabi ali premalo transparentni podatki o epidemiji?

"Mislim, da slovenski epidemiologi niso nič slabši kot drugje, mogoče pa je informatika slabša kot drugje. Ne bi krivil teh služb, navsezadnje Sledilnik dobi podatke od NIJZ-ja in ministrstva za zdravje, nimamo svojih virov," pravi Aleks Jakulin. Miha Kadunc dodaja, da NIJZ razpolaga s podatki o virih okužb, podatki o okužbah med zdravstvenimi delavci in okužbah v domovih za starejše, a jih ne objavlja javno. Zakaj ne? "Razlog je, da so se zaradi velike količine podatkov pojavljale zamude in nepopolnosti med podatki, zato so se odločili, da tega ne bodo več pošiljali sledilniku, da ne bi v javnost dajali netočnih podatkov. Kot človek, ki se ukvarja s podatki o epidemiji, verjamem, da sta transparentnost in obveščenost javnosti ključni, da lahko javnost ukrepom in institucijam zaupa in da se lahko racionalno odloči za podpiranje ukrepov in za odgovorno vedenje," dodaja Kadunc.

Slabi podatki o vlogi odprtih šol pri širjenju virusa

Pri nas je ogromno polemik glede smiselnosti zapiranja šol. V času, ko imamo najvišje število smrti, ne moremo reči, da je bil kateri koli ukrep nepotreben, prej je bil prepozen ali pa nezadosten, meni Kadunc. "Epidemiologi pravijo, da odprtje šol ob takšni prisotnosti virusa v populaciji ne bi bilo smiselno in bi le še poslabšalo širjenje virusa. Se pa kot starš strinjam. Zame je to najbolj omejujoč ukrep in si želim, da bi bila to prva omejitev, ki bi se sprostila." Podatkov o okužbah pri otrocih sicer tako rekoč nimamo, opozarja Kadunc. "V Sloveniji smo 7. septembra prenehali testirati mlajše od devet let, v tujini je podobno. Težava pri otrocih je tudi, da so številni brez znakov bolezni ali pa so ti zelo blagi, zato nimajo motivacije za testiranje. Tako nimamo niti dobrih podatkov za to, da bi trdili, da se v šolah virus ne širi, niti da bi trdili, da se širi bolj kot drugje."

Slovenija in svet

Kakšna bo končna bilanca? Bo Slovenija med državami, ki so najslabše obvladovale epidemijo? "Stanje v Sloveniji je trenutno zelo slabo, a ne bistveno drugačno, kot je bilo na Češkem pred nekaj tedni," pravi Miha Kadunc. Prav tako Kadunc ne izključuje, da bo imela kakšna druga država v prihodnjih tednih podobne razmere. "Mislim, da je Slovenija ravnala podobno kot druge evropske države. Mogoče smo imeli nekaj smole, da smo bili prvi, da se je epidemija malo prej razširila. Verjetno pa na koncu ne bomo imeli najslabših izidov. Vsekakor pa lahko ocenimo, da je celotna Evropa v tem drugem valu epidemije bolj prizadeta kot nekatere druge države, predvsem v vzhodni Aziji."

Aleks Jakulin meni, da je Evropa sledila politiki, ki ni primerna za ta virus. "Tiste države, ki so se vedle temu virusu primerno, in te najdemo predvsem v Aziji, takšna je Nova Zelandija, so ta virus zatrle in so zdaj razmeroma svobodne. Še vedno se dogajajo izbruhi, ampak načeloma je tam življenje veliko bolj normalno kot tukaj. Argument je, da tega v Evropi ne moremo narediti. Če verjameš, da ti ne bo uspelo, potem ti zagotovo ne bo uspelo. Če pa verjameš, da se da, potem je marsikaj mogoče."

Kaj pa Švedska? Miha Kadunc pravi, da tudi Švedska sprejema vedno več omejitev, da so tudi njihovi epidemiologi priznali, da vsaj brez mehkih omejitev ne bo šlo. "Tako da Švedska je očitno sprejela del strategije preostale Evrope. Izid na Švedskem ne bo bistveno drugačen kot pa na primer v Nemčiji. Kot najuspešnejše pa ocenjujem razmere na Finskem, ki ji je, čeprav meji na Švedsko, uspelo obdržati 14-dnevno pojavnost novih okužb pod 100."