Pitje sladkanih pijač vodi v debelost, sladkorno bolezen in karies. Tudi če človek ni debel, ima zaradi pitja sladkanih pijač za 22 odstotkov večjo možnost za sladkorno bolezen tipa dva, kaže raziskava, ki so jo predstavili na UKC-ju Ljubljana. Strokovnjaki v UKC-ju zato obžalujejo umik zakona, ki bi uvedel trošarine za sladke pijače.

Kardiolog in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je ocenil, da se "ponavlja zgodba, ki smo jo že doživeli pri tobačni industriji". Upa pa, da zamisel o uvedbi tovrstnih trošarin ne bo zamrla.

"Razvite države so uvidele, da je uživanje sladkih pijač problem, zato so uvedle davek na te pijače. Zato apeliram na javnost, da to prepozna kot resen primer," je dodal predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Andrej Janež.

Diabetes ostane za vedno
Sladkorno bolezen tipa dva ima v Sloveniji 140.000 ljudi. "Ko enkrat dobiš sladkorno bolezen, se je ne moreš znebiti. To je kronična bolezen, ki zelo vpliva na kakovost življenja in povzroča kronične zaplete," je dejal Janež.

Cevc pa je opozoril, da so Slovenci na prvem mestu po debelosti tistih, ki doživijo srčno kap. Ob tem pa so tudi najbolj informirani, kako to preprečiti, a se ne odločijo za spremembo življenjskega sloga.

Sladkorna vodi tudi do amputacij
Raziskave kažejo, da povprečno Slovenci s sladkorjem užijejo kar 20 odstotkov dnevnega vnosa energije, priporočeno je manj kot pet odstotkov. "Naše telo za to ni narejeno," je opozoril Cevc in dodal, da se na interni kliniki dnevno ukvarjajo z zapleti zaradi sladkorne bolezni, kot so amputacije okončin. Sicer pa se učinki zmanjšanja uživanja sladkorja na ožilju poznajo že v dveh tednih.

Pitje sladkanih pijač ne vpliva samo na debelost in sladkorno bolezen, ampak ima pomembno vlogo tudi pri nastanku kariesa. Po besedah Roka Kosma s centra za otroško in preventivno zobozdravstvo stomatološke klinike UKC-ja Ljubljana je dokazano, da se pojavnost kariesa zmanjša, če dnevni vnos sladkorja predstavlja manj kot 10 odstotkov celotnega kaloričnega vnosa.

GZS umik zamisli o trošarini pozdravlja
Na drugi strani Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) umik predloga zakona o trošarini na brezalkoholne pijače z dodanim sladkorjem pozdravlja. S tem smo se po njihovem mnenju izognili dodatni obremenitvi gospodarstva v znesku osmih milijonov evrov, vendar pa vse grožnje za izgubo delovnih mest zaradi predvidenih ukrepov za leto 2015 s tem še niso odstranjene.

Na GZS-ju so poudarili, da vlada tako denimo še ni umaknila namere, s katero želi v proračun dobiti kar 30 milijonov evrov. Gre za načrtovano ukinitev oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov, poleg tega pa energetsko intenzivnim podjetjem grozijo tudi višji prispevki za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije.

Obrtniki: Trošarina ne bi imela zdravstvenih učinkov
Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo umik predloga. V nasprotju z medicinsko stroko menijo, da napovedane trošarine na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah ne bi imele zdravstvenih učinkov na prebivalce.

V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS-ju, ki združuje okrog 1.700 gostincev, so zelo zadovoljni, da ne bodo dodatno obremenjeni s trošarino na sladke pijače.

Vlada si je obetala slabih pet milijonov evrov
Od "sladke dajatve" si je vlada obetala 4,7 milijona evrov več prihodkov v državni proračun. Preobrat se je zgodil na torkovem sestanku koalicije, kjer so pretehtali stroški in širše družbene koristi, je v izjavi za javnost povedala vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kuster Lipicer.

"Povedali smo vladi, da lahko zadeve rešuje na način, ki ne bo povzročil večje družbene škode. Naše sporočilo so razumeli," je povedal prvi mož poslancev DeSUS-a Franc Jurša.

"V SD-ju smo proti novim selektivnim davkom, ki dodatno nesorazmerno obremenjujejo slovensko gospodarstvo," pa je poudaril vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. Tak davek je po njegovih besedah davek na sladke pijače.

ZL trošarino podpira in napoveduje svoj predlog
V opozicijski Združeni levici se ne strinjajo z umikom predloga trošarine, čeprav je bil predlagani davek po njihovem mnenju "zastavljen zelo skromno". V stranki opozarjajo, da bo zaradi opustitve tega davka vlada morala sredstva poiskati drugje. "Najverjetneje bo spet uporabila varčevanja pri najšibkejših," so zapisali v sporočilu za javnost.

V ZL-ju še menijo, da bi uvedba tovrstnega davka sprožila tudi širšo javno razpravo o problematiki sladkih pijač, ob tem pa napovedujejo, da bodo v sodelovanju s strokovno javnostjo pripravili nujne popravke predloga, ki ga bodo nato spet predlagali.

Sredstva, pridobljena iz naslova tega davka, bi po mnenju ZL-ja morali uporabiti namensko, torej za programe, "ki bodo spodbujali in omogočali bolj zdravo življenje prebivalcev".

Okoljska dajatev ostaja
Poslanec Han je nakazal, da tudi pri vprašanju večje obremenitve za izpuste ogljikovega dioksida, pri kateri vlada za zdaj vztraja, za SD zgodba še ni nujno končana. Ukrep bo obremenil energetsko intenzivna podjetja oz. tista, ki morajo pridobiti kupone za izpuste toplogrednih plinov. Ta so pred kratkim podpisala peticijo proti dajatvi in jo izročila vladi.

Zapiranje proračuna
Kustec Lipicerjeva je sicer poudarila, da so ključna področja, na katerih se bo zapiral proračun za prihodnje leto, od koalicije "soglasno prepoznana". Bo pa na nekaterih točkah še potrebno usklajevanje z deležniki - predvsem to velja pri financiranju občin.

Vlada naj bi predlagane proračunske ukrepe nato poslala v DZ, ki pa naj bi rebalans proračuna za prihodnje leto po načrtih še vedno obravnaval na začetku leta 2015, so pojasnili v Cerarjevem kabinetu.

Obremenjevanje finančnih storitev
Na prihodkovni strani je finančni minister Dušan Mramor predlagal zvišanje davka na finančne storitve in na zavarovalne posle, s čimer bi se nadomestil izpad prihodkov po ukinitvi davka na bilančno vsoto bank z letom 2014. DZ je oba zakona že sprejel, prav tako je ohranil najvišji dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo tudi v letu 2015, ki je bil sicer sprva uveden le za leti 2013 in 2014.

Rezanje pri občinah
Na odhodkovni strani vlada poleg dogovorjenih ukrepov z javnim sektorjem in drugimi ukrepi za racionalizacijo javne porabe med drugim načrtuje tudi zmanjšanje sredstev za občine, a so predstavniki ministrstev za finance in za javno upravo županom v torek obljubili, da si bodo za pogovore o tej temi vzeli nekaj več časa.

Primanjkljaj pod tri odstotke
Vlada za zdaj tako ne bo predlagala znižanja povprečnine, tako da bo to predvidoma znova aktualno, ko bo rebalans obravnaval DZ. Vlada želi proračunski primanjkljaj v letu 2015 znižati pod tri odstotke BDP-ja. Da bi ga dosegli, bo treba po izračunih povečati prihodke za nekaj več kot sto milijonov evrov, odhodke pa oklestiti za več kot 600 milijonov evrov.