Policija je letos obravnavala nekaj več kot 44 tisoč nedovoljenih vstopov v državo, kar je skoraj 11 tisoč manj kot v enakem obdobju lani. Foto: EPA
Policija je letos obravnavala nekaj več kot 44 tisoč nedovoljenih vstopov v državo, kar je skoraj 11 tisoč manj kot v enakem obdobju lani. Foto: EPA

Migranti se spopadajo s številnimi izzivi, kot so predsodki in diskriminacija, izpostavljeni pa so tudi nasilju, zlorabam in trgovini z ljudmi. Številni iščejo v tuji državi priložnosti za boljše življenje. Več milijonov pa je takih, ki bežijo pred vojno in konflikti. Del evropske migracijske poti je tudi Slovenija, ki pa je za migrante večinoma še vedno tranzitna država.

Letos je bilo v Sloveniji manj nedovoljenih migracij. Policija je letos obravnavala nekaj več kot 44 tisoč nedovoljenih vstopov v državo, kar je skoraj 11 tisoč manj kot v enakem obdobju lani.

Največ je bilo državljanov Sirije, Afganistana in Turčije. Kot pojasnjuje direktor direktorata za migracije na notranjem ministrstvu Matej Torkar, je to posledica koordiniranega delovanja policij na migracijski poti. Letos je bilo tudi bistveno več prijetih tihotapcev migrantov.

"Pomeni, da je pot čez regijo postala bistveno dražja in bistveno težja. Dejansko bi si tujci, tudi če bi si morda v preteklih letih to še lahko privoščili, govorimo o zneskih od pet do 15 tisoč in več evrov, zdaj to pot dejansko težje privoščili," pojasnjuje Torkar.

Evropske države zelo dejavno rešujejo problem migracij, pri tem pa je varnostni vidik prevladal nad človekoljubnim, ugotavlja Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU: "Ta potek povzroča spet cel kup težav predvsem državam, v katerih ljudje potem ostajajo. V Turčiji prihaja že včasih tudi do pravih pogromov nad sirskimi begunci, ki potem bežijo. Zaprta meja ustvarja pritiske, ljudje so nekje zataknjeni in potem ne gre naprej."

Migracije so vedno bile in bodo tudi v prihodnje. Tako v Sloveniji kot tudi v celotni Evropski uniji migrante potrebujemo, pravi izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. Ob tem zato poudarja: "Treba bo vzpostaviti učinkovit sistem, ki pa na koncu ne bo smel izzveneti samo kot sistem obrambe Evrope pred migranti, ampak tudi kot sistem, ki dejansko omogoča, da vstopajo, da dokaj učinkovito pridobijo status in da se ne nazadnje integrirajo in vključujejo v naše življenje tukaj."

Večjo zaščito bi morali po njegovem mnenju nameniti ranljivim kategorijam migrantov, kot so mladoletniki brez spremstva, ki na migracijski poti pogosto postanejo žrtve trgovine z ljudmi.