"Naročila za zamenjavo kadrov, ki se jih je vladajoča politika želela znebiti, so prihajala neposredno z Gregorčičeve," je povedal Medved in izpostavil izjavo nekdanjega direktorja uprave kriminalistične policije Boštjana Linadava, da mu je nekdanji direktor policije Anton Traven osebno povedal, da je naročilo za njegovo menjavo prišlo iz politike.

"Pričevanja nekdanjih direktorjev policije pod to vlado o tem, kako so avtonomni, kako se sami odločajo in vodijo kadrovsko politiko, so bila že takrat neprepričljiva, danes pa so jih priče v celoti zanikale," je dejal poslanec LMŠ-ja.

Po Medvedovi oceni se na teh primerih vidi način delovanja vladajoče politike pod vodstvom SDS-a, kako so se v kabinetih ministrov ali pri predsedniku vlade odločali o tem, koga je treba zamenjati. Razmere v policiji so skrb vzbujajoče, saj da je vodstveni kader bolj ali manj politično obvladan, je dejal in dodal, da je pričevanj o političnih posegih v kadrovanje na policiji dovolj za eno "precej obremenjujoče vmesno poročilo komisije", da so domneve o političnem kadrovanju v policiji utemeljene. Z njim bo komisija pred koncem leta seznanila DZ.

Napovedal je nadaljevanje dela komisije, pred koncem mandata bodo zaslišali še kar nekaj prič. Na seznamu je okoli 30 oseb, med katerimi so aktualni in nekdanji vodstveni kadri policije, med politiki pa tudi notranji minister Aleš Hojs in premier Janez Janša.

Menjava je bila želja politike

Preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, je tokrat zaslišala Boštjana Lindava, ki je bil z mesta direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) razrešen aprila lani.

Lindav, ki je bil v policiji zaposlen 31 let, je pojasnjeval okoliščine njegove razrešitve. Poudaril je, da takratni generalni direktor policije Anton Travner v času njunega sodelovanja ni izrazil nobene kritike na račun njegovega dela ali dela njegove službe.

Aprila pa mu je Travner v pogovoru sporočil odločitev, da ga zamenja. "Ko sem ga vprašal po razlogih, je rekel, da je to pač njegova odločitev. Ko sem rekel, da temu ne verjamem, je rekel, da je tako naročilo politike in da tega nikoli in nikdar več ne bo ponovil," je navedel Lindav. Na poizvedovanje predsednika komisije Rudija Medveda (LMŠ) je dodal, da ni omenil nobenega konkretnega imena.

Pozneje je Lindav izvedel, da je Travner na dan primopredaje poslov svoji predhodnici Tatjani Bobnar omenjal, da je edini pogoj za prevzem funkcije v. d. generalnega direktorja menjava Darka Muženiča na mestu direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in njega.

Prav tako je naknadno izvedel, da je Travner tudi Droletovi potrdil, da gre v primeru njegove menjave za željo politike. Kot razlog za to željo pa vidi njegovo prisotnost ob nenapovedanem nadzoru komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na policiji februarja lani, predvsem pa pripomb, ki so jih kot policija z njegovim podpisom nato dali na zapisnik. Takratni podpredsednik Knovsa Žan Mahnič (SDS) je ob nadzoru pojasnjeval, da so preiskovali sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki so se pogajali o morebitni novi koaliciji.

Lindav je tudi odgovarjal na Medvedova vprašanja o namerah, da bi ga premestili na finančno upravo (Furs). Kot je dejal, ga je vodja službe generalnega direktorja policije Boris Korasa obvestil, da bi se takratni v. d. direktorja Fursa Ivana Simič želel srečati z njim, saj da so zainteresirani za njegovo premestitev. Lindav je na srečanju s Simičem povedal, da nič ne ve o nameravani premestitvi, Simič pa je bil začuden in ugotovil, da zadeva očitno ni dorečena.

Po tem srečanju je Lindav direktorju policije Antonu Olaju napisal "pismo začudenja", ta pa mu je odgovoril, da ni od nobenega državnega organa dobil želje po premestitvi in da o tem ne ve nič.
Lindav je o tem obvestil sindikat in prvič v karieri odšel na bolniško. Na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa je še pridobil seznam oseb z notranjega ministrstva, ki so prihajali na Furs in ga je na tokratnem zaslišanju tudi predložil komisiji.

Drole: Policija izgubila del ugleda, ki si ga je težko pridobila

Lindav je trenutno višji policijski svetnik v vodstvu GPU-ja, kjer pa ima zgolj dostop do svoje elektronske pošte in omejen dostop do operativnih informacij. Poleg tega je bil tako kot Vesna Drole imenovan v delovno skupino za migracije, ki jo je ustanovil nekdanji direktor policije Andrej Jurič. Po oceni Drole je bila v komisijo imenovana kot kazen za dosedanje delo.

Drole, z dolgoletnimi izkušnjami dela v službi za odnose z javnostmi tako na notranjem ministrstvu kot na policiji, ob tem "z žalostjo ugotavlja, da je policija izgubila del ugleda, ki si ga je težko pridobila". Po njeni oceni je tu rezultat neprimerne komunikacije, ki se je spremenila na podlagi odločitev in usmeritev samega vodstva policije ter je bistveno bolj avtoritativna.

Glede njene menjave je povedala, da Travner takoj po nastopu funkcije ni imel pripomb na njeno delo. "Povedal je, da si ne more želeti boljšega strokovnjaka na tem delovnem mestu, kot sem jaz," je navedla. Nato jo je na prvi dan mandata s polnimi pooblastili odstavil z mesta vodje službe za odnose z javnostmi.

Kot razlog je po njenih besedah navedel, da je že predolgo na tem delovnem mestu. Na njeno dodatno poizvedovanje pa je navedel, da ji je v preteklosti moral popravljati odgovore na novinarska vprašanja. "Nato je sam dodal, da to ni politična menjava. Najbrž zato, ker mi je pred dvema mesecema potrdil, da je za menjavo Lindava prišlo naročilo z Gregorčičeve," je povedala. Dodala je še, da ji je pozneje njun skupni prijatelj povedal, da mu je Travner v pogovoru zaupal, da "Vesna mora iti".

Po njeni oceni je bila najbrž zamenjana zato, ker je znana po tem, da svoja stališča vedno zagovarja, ne glede na to, katera politična stran je na oblasti. "Policija mora delati strokovno, zakonito, politično nevtralno, sama menim, da je veliko bolje, če deluje tudi transparentno," je poudarila. Drole trenutno dela v sektorju za policijska pooblastila in preventivo.

Hojs želel kriminalistove nasvete

Komisija je tokrat zaslišala še kriminalista Mitjo Nerata, ki je bil pred prihodom na NPU zaposlen na celjski policijski upravi, kjer je med drugim vodil preiskavo v zadevi Teš6. V uvodu je zatrdil, da o vplivanju politike na delovanje policije ne ve nič. Zatrdil je, da se mu v njegovi 20-letni karieri v policiji še ni zgodilo, da bi kdo vsebinsko vplival na preiskavo. Prav tako tega še ni zasledil v petih mesecih, odkar je na NPU-ju.

Na NPU-ju je Nerat pooblaščen za nadomeščanje kriminalista Igorja Kekca, ki vodi preiskavo glede suma pri nabavi zaščitne opreme, v kateri je osumljen tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Poudaril je, da o tej preiskavi ne ve nič in da zato tudi ni konflikta interesov v tem, da je še vedno v stiku z nekdanjo sodelavko, ki je trenutno zaposlena v Počivalškovem kabinetu.

Potrdil je tudi, da se je po tistem, ko je prišel na NPU, srečal z notranjim ministrom Alešem Hojsom, ki ga je poklical v pisarno, da bi nekemu gospodu pomagal z nasvetom o prijavi neke zadeve. Del članov je močno začudilo, da se je minister po nasvet neposredno obrnil na kriminalista, in so želeli izvedeti več podrobnosti o tem srečanju. Nerat je to pojasnjeval na zaprtem delu seje.

Kot zadnji je pričal Franc Pavlin, ki je, kot pravi, policijo po več kot treh desetletjih zapustil prostovoljno. Zadnjih 13 let je sicer vodil sektor za notranje preiskave in integriteto, kjer so dolga leta vzpostavljali kakovosten sistem, ki so ga kot vzornega prepoznali tudi v tuji strokovni javnosti. Kot je poudaril, lahko samo špekulira, ali za številnimi kadrovskimi menjavami stoji politika ali morda interesne skupine, saj dokazov za to nima. Bil je pa kritičen do imenovanja posameznikov na vodilna mesta brez ustreznih kompetenc in brez strokovne avtoritete.