"Črno-rumena koalicija, ki se je od svoje izvolitve po mnenju Nemcev preveč ukvarjala sama s seboj, še naprej izgublja podporo. Z njenim delom je nezadovoljnih že skoraj 60 odstotkov Nemcev, ki tudi odločno nasprotujejo, da bi se v Grčijo prelival nemški davkoplačevalski denar, četudi v obliki kreditov. Svoje napake morajo Grki popraviti sami," je za Radio Slovenija poročal RTV-jev dopisnik iz Nemčije Boštjan Anžin.
Po vrhu EU-ja v Bruslju, kjer so se voditelji držav v območju evra dogovorili o pomoči Grčiji, pri kateri naj bi, če bo to potrebno, sodelovale vse države evroobmočja. Dogovor evropskih voditeljev pa pravzaprav temelji na dogovoru, ki sta ga sklenila Nemčija in Francija. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nacolas Sarkozy sta se pred vrhom EU-ja dogovorila o instrumentih morebitne finančne pomoči Grčiji, ki naj bi temeljil na evropskem okviru usklajenih dvostranskih posojil z možnostjo sodelovanja mednarodnega denarnega sklada (IMF).
"Merklova je tvegala izolacijo"
Kot poroča RTV-jev dopisnik Anžin, je bila po vrhu EU-ja Merklova "deležna kritik, da je z vpoklicem IMF-ja, kjer ključno vlogo igrajo ZDA, izdala evropsko idejo in spustila volka v hlev evropskih ovčic. Kot da Evropa Grčije, ki po velikosti ustreza srednje veliki nemški zvezni deželi, ne bi zmogla ali se želela rešiti sama. Do zdaj, pravijo nekateri komentatorji, so krize Evropejce še tesneje povezovale, zdaj pa je Merklova tvegala izolacijo in stavila na nasvete ljudi, ki jim evro ni bil nikoli preveč pri srcu."
V primeru, če bi Grčija zaprosila za pomoč, bi Slovenija Grčiji prispevala 0,48 odstotka kredita, je dejal slovenski minister Franc Križanič, ki pa je poudaril, da bo instrument morebitne pomoči Grčiji vzpostavljen kot kredit, ne kot subvencija, in bo imel za 0,5 odstotka višjo ceno od tiste, po kateri bo država sredstva pridobila.
"Ta instrument bo odplačan, ko oziroma če bo nastopil, tako da bo z vidika javnih financ držav, ki bomo pomagale, celo prinesel nekaj dodatnih sredstev," je dejal Križanič. "Mi imamo po standardu Evropske centralne banke 0,48 odstotka deleža in po tem deležu se bomo vključili v pomoč, če bo treba, česar pa ne pričakujemo."
In čeprav del nemške javnosti ocenjuje, da je bila poteza Merklove dobra in da kanclerka vodi dobro zunanjo politiko, spet drugi menijo, da je to storila le zaradi volitev, ki jo čakajo v Severnem Porenju-Vestfaliji. Merklova naj bi bila pri svoji odločitvi tako popustljiva, ker ji na domačem terenu med volivci vztrajno pada podpora. "Zaradi krize v evropskem območju pa je v nemški javnosti močno upadel tudi ugled EU-ja. In ko so se na tehtnici znašli evropski partnerji in nemški volivci, ki bodo v začetku maja v deželi Severno Porenje-Vestfalija odločali o tudi o tem, ali bo koalicija ohranila večino v zgornjem domu parlamenta, Bundesratu, je Merklova, pravijo kritiki, izbrala zadnje," je še poročal RTV-jev dopisnik Boštjan Anžin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje