Kratkoročno bo družba najverjetneje še poslovala v sedanji velikosti, konkretnejši obrisi njene usode pa bi lahko bili vidni do konca leta, je v Dogodkih in odmevih poročala Simeona Rogelj.

"Denarja za cel sveženj edicij ni"
KBM Leasing, ki se ukvarja z lizingom za medijsko podjetje, ne obeta veliko, meni Marko Milosavljević z ljubljanske Fakultete za družbene vede. "Gre zgolj za to, da je nekdo uspešno izpeljal prvo dražbo, ker drugače bi bila seveda velika sramota, če se na njej ne bi pojavil noben potencialni kupec. Mislim, da si s tem Nova KBM kupuje čas, s katerim bi poskušala omiliti očitke na svoj račun," je pojasnil. Glede na ravnanje banke v preteklosti, ko je lastniku Dela Revij podeljevala nerazumna posojila, za to pa ni nihče odgovarjal, ni mogoče pričakovati boljših potez, je še kritičen Milosavljević.

Kako se bo razpletala zgodba, je težko napovedati, meni Milosavljević, dejstvo pa je, da denarja za cel sveženj edicij v Sloveniji ni. Ob tem dodaja, da "se za posamezne revije denar zagotovo najde, vprašanje pa je velikost poteka in, na koncu, končne cene. Koliko časa bo sveženj ostal v lasti KBM Lizinga, ni povsem jasno, a Delo Revije v sedanji obliki ne bodo ostale," je prepričan.

Žilič Fišerjeva zagovarja prodajo edicij v svežnju
Nasprotnega mnenja je doktorica Suzana Žilič Fišer z mariborskega Inštituta za medijske komunikacije, ki konca Dela Revij še ne vidi, ob tem pa zagovarja prodajo edicij v svežnju. "Govoriti o posameznih edicijah, ki zadostijo določenim segmentom javnosti, verjetno ni najbolj smotrno, če gledam z vidika medijskega lastnika, ker bo navsezadnje vsak medijski lastnik želel zadostiti različnim segmentom javnosti, da bo dobil največji mogoči tržni delež. Zato je torej smotrno, da razpravljamo o celoti," je razložila.

Žilič Fišerjeva pričakuje, da bodo Delo Revije kmalu dobile strateškega lastnika, ki bo vlagal v njihov razvoj, a v Sloveniji je po njenih besedah trenutno le malo takih, ki prepoznajo bogastvo medijskega prostora in priložnosti v njem.