Sporazum so 29. junija 2001 na Dunaju podpisali zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, BiH-a, ZRJ-ja in Makedonije: Dimitrij Rupel, Tonino Picula, Zlatko Lagumdžija, Goran Svilanović in Ilinka Mitreva. Sporazum je deset let po razpadu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) pomenil prvi mednarodni sporazum o nasledstvu, pa tudi neke vrste mirovno pogodbo, saj je bil prvi sporazum, ki ga je podpisalo vseh pet držav.

Naslednice so v njem tudi dosegle dokončno soglasje, da je SFRJ razpadel. Veljati je začel tri leta pozneje, ko ga je kot zadnja 2. junija 2004 ratificirala Hrvaška.
Sloveniji deleži od 14 do 16,39 odstotka
Sporazum vsebuje več prilog, ki govorijo o razdelitvi premičnega in nepremičnega premoženja nekdanjega SFRJ-ja, konzularno-diplomatskih predstavništvih, finančnih vprašanjih, arhivih, pokojninah, zasebni lastnini in pridobljenih pravicah. Sloveniji pri različnih vprašanjih pripadajo deleži, ki segajo od 14 odstotkov do 16,39 odstotka.

O deviznih vlogah še danes ni soglasja
Ker se naslednice niso mogle dogovoriti o delitvi jamstev nekdanje federacije za stare devizne hranilne vloge, so v sporazum zapisale, da se bodo o tem vprašanju dogovorile na pogajanjih v okviru baselske Banke za mednarodne poravnave. Po prvih krogih pogajanj v letih 2001 in 2002 naj bi se zdaj pogajanja nadaljevala, potem ko je oktobra lani Hrvaška po letih zavračanja privolila v njihovo nadaljevanje.

Do uresničitve sporazuma v celoti je sicer še daleč, saj je bila do zdaj uresničena le okoli tretjina zadev. Po besedah slovenskega visokega predstavnika za nasledstvo Rudija Gabrovca za STA je pomembno, da je bilo najbolj pereče vprašanje socialne varnosti in pokojnin, tisto, kar se ljudi najbolj tiče, v celoti urejeno. Sicer pa nasledstvena vprašanja niso nikoli lahka, njihovo reševanje pa je vedno dolgotrajen proces.