Po obisku Etiopije in Somalije je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon obisk Afrike zaključila v Nairobiju, kjer je s kenijskim zunanjim ministrom Musalijem Mudavadijem v ponedeljek govorila o nadgradnji dialoga med Slovenijo in Kenijo ter predlagala izvedbo političnih konzultacij v začetku leta 2025. "Ministru sem sporočila, da si Slovenija želi na diplomatsko-konzularni ravni Kenijo pokrivati iz našega veleposlaništva v Adis Abebi in tudi krepiti politični dialog med državama," je povedala.

Državi sta 3. novembra sicer praznovali 20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Ministrica pa je, kot poudarjajo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, prva med najvišjimi predstavniki Slovenije na obisku v Keniji. Fajon je poudarila, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za sodelovanje s Kenijo tudi preko razvojnega sodelovanja, pri čemer Slovenija trenutno financira dva projekta.

Pri prvem gre za podporo upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov, pri drugem, ki ga bo Slovenija izvajala skupaj s Svetovnim programom za hrano (WFP), pa za prizadevanja za krepitev podnebne odpornosti skupnosti v sušnih predelih Kenije. Slednji se bo osredotočil na ohranjanje in upravljanje tal za trajnostno obnovo ekosistemov ter krepitev lokalne proizvodnje medu z vključitvijo zasebnega sektorja.

Možnosti sodelovanja v energetiki, kmetijstvu, farmaciji, turizmu in čebelarstvu

Z ministrom za trgovino in industrijo Salimom Mvuryjo sta razpravljala o sodelovanju na gospodarskem področju in prepoznala nove priložnosti. "Vidim, da je velik potencial na področju obnovljivih virov energije, kmetijstva, farmacije, turizma in čebelarstva," je dejala Fajon in izpostavila uspešno delovanje več slovenskih podjetij v Keniji – CTC Group, Geocodis, Roto Group, Tevel ter Waboost.

Kot konkretna področja, kjer bi državi lahko poglobili sodelovanje, sta ministra prepoznala proizvodnjo sončne energije, kmetijstvo, ravnanje z odpadki in upravljanje z vodami. Kenijo zanima tudi farmacevtska proizvodnja, saj je tukaj središče proizvodnje za Afriko, in umetna inteligenca. Kenija bi lahko v prihodnje predstavljala vstopno točko za slovenska podjetja na afriški trg, Slovenija pa prek Luke Koper za kenijske proizvode na trge srednje in jugozahodne Evrope, še navajajo na ministrstvu.