Ministrica je poudarila, da je desetletno zanemarjanje policije pustilo skorajda nepopravljive posledice. V treh letih pa je bilo policiji zagotovljenega bistveno več denarja kot v času preteklih vlad. Če se hoče policija uspešno spopadati s spremenjenimi varnostnimi razmerami in novimi metodami delovanja kriminalnih združb, mora po njenih besedah imeti tudi ustrezne vzvode in mehanizme. Zato so se lotili prenove policijske zakonodaje, ki je že bila sprejeta. Pri tem je poudarila, da so se soočali s številnimi očitki, da se uvaja policijska država. Vsi ti očitki so po njenem prepričanju neutemeljeni.

Poleg tega je poudarila, da bodo kljub do zdaj storjenemu vse začrtane dejavnosti nadaljevali, zato da zagotovijo tudi nadaljnji razvoj policije, ki jo narekuje resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025. Kot prvo je Györkös Žnidarjeva omenila implementacijo višješolskega sistema v prihodnjem letu, s katero se bo izboljšal položaj policistov. Številne dejavnosti potekajo tudi za vzpostavitev ustreznega kariernega sistema v policiji.

V nadaljevanju je ministrica povedala, da morajo policijski postopki na primeren način odsevati dejstvo, da je policija prvenstveno represivni organ, ki deluje v težkih okoliščinah. To pa po njenih besedah pomeni, da je varno delo policistov prav tako pomembno kot varnost ljudi. Zato ima država obvezo stalno vlagati v policijo in njen razvoj, je dejala in dodala, da pa mora pri tem upoštevati posebnosti policijskega poklica.

Legitimnost in zaupanje v policijo kot merski enoti demokratizacije države
Zadnje čase se po njenih besedah spoprijemajo tudi z očitki o premajhnem nadzoru nad delovanjem policije. Ob tem je jasno poudarila, da je policija organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve in je kot ključni nosilec notranje varnosti ustrezno nadzorovana s celovitim, sistematičnim in načrtnim nadzorom.

"Legitimnost in zaupanje v policijo sta vendarle merski enoti demokratizacije države," je zatrdila Györkös Žnidarjeva. Kot enega ključnih dosežkov zadnjih let je ministrica navedla apolitičnost policije in njeno avtonomijo pri opravljanju strokovnih nalog. Ob tem je dodala, da je trdna in močna policija srce vsake uspešne in sodobne države.

Materialne razmere se izboljšujejo, kadrovske ne
Generalni direktor policije Marjan Fank pa ocenjuje, da je policija v dobri kondiciji. Zadovoljen je tudi z njenim delom. Ob tem je poudaril nova vlaganja v opremo. "Za osebno in zaščitno opremo ter oborožitev policije je bilo v 2016 namenjenih 6,4 milijona evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2015. Tudi v 2017 se nadaljuje nabava. Glavni projekti so nakup uniform in zaščitne opreme," je dejal Fank. V zadnjih dveh letih so zamenjali tudi okoli tretjino voznega parka policije. Samo lani so vozni park posodobili z 284 vozili, v letu 2017 pa naj bi dobili še 348 vozil.

Težava pa ostaja kader. "Policija je danes soočena z velikim kadrovskim pomanjkanjem v nekaterih enotah, ki so komaj polovično kadrovsko zasedene, zato je nujno zagotoviti dodatne kadre za normalno delo, sicer bodo te enote postopoma zamrle," je opozoril. Zadnje je po njegovem mnenju posledica tudi tega, da v zadnjih letih ni bilo izobraževanj za poklic policista. "Potrebovali bomo kar nekaj časa, da bomo popravili ta izostanek vlaganj v kadre," je ocenil, pri tem pa upe polaga v policijsko šolo, v kateri se od leta 2015 znova redno usposabljajo nove generacije policistov.

Za prihodnje napoveduje, da se bodo še naprej borili za čim boljše pogoje dela in opremljenost: "Storili bomo tudi vse, da ohranimo policiste na terenu, da bodo v stiku z ljudmi lahko še naprej učinkovito izvajali svoje naloge."

Glede učinkovitosti policije je poudaril, da se je Slovenija v mednarodni raziskavi inštituta za ekonomijo in mir, ki vsako leto v varnosti primerja 163 držav, uvrstila "na vrhunsko sedmo mesto in je od lani pridobila tri mesta". "Gotovo pa imamo še možnosti za izboljšave," je dodal.