več kot 100-odstotno zasedeni, kaže poročilo uprave za izvajanje kazenskih sankcij.

Generalni direktor uprave za izvajanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je predstavil poročilo o delu uprave in stanju v zaporih leta 2016. Po besedah Podržaja je bila povprečna zasedenost slovenskih zaporov lani 103-odstotna, kar je šest odstotkov manj kot v letu 2015. Najbolj zasedeni so bili zapori v Ljubljani, ženski zapor na Igu in zapor na Dobu. Zasedenost so reševali s premestitvami med lokacijami, pri čemer so razbremenjevali predvsem Ljubljano, da ne bi "da kršili standardov in mednarodne konvencije".

Varnostne razmere v zaporih so bile lani po Podržajevi presoji stabilne, saj kljub omejenemu številu kadra ni prihajalo do resnejših incidentov. "Ni bilo begov iz zaprtih režimov, varovanj v bolnišnici in spremstev. Je pa bilo več napadov na zaposlene, predvsem pravosodne policiste," je dejal.

Ustavili upadanje števila zaposlenih
Med pozitivnimi vidiki Podržaj izpostavlja, da jim je lani uspelo ustaviti upadanje števila zaposlenih, čeprav se še vedno spopadajo s pomanjkanjem. Veliko kadrovskih zmogljivosti jim jemljejo spremljanja, dodatno jih kadrovsko obremenjuje varovanje sodne palače na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki so ga prevzeli aprila letos.

Finančni položaj celotnega zaporskega sistema je bil po Podržajevih podatkih lani relativno ugoden. Porabili so okoli 34 milijonov evrov, od tega 23 milijonov za plače, 6,5 milijona za materialne stroške, 3,2 milijona pa za zdravstveno oskrbo obsojencev.

Selitev v milejši režim
Na upravi si po besedah njenega generalnega direktorja prizadevajo predvsem, da bi bilo čim več zapornikov zaprtih pod milejšim režimom in da bi jih v čim zgodnejši stopnji vključevali nazaj na prostost. "Delež podeljenih ugodnosti se je lani glede na leto prej povečal za 11 odstotkov. Res se je nekoliko povečalo tudi število zlorab takšnega sistema, vendar je delež še vedno ugoden," je dejal. Na splošno po njegovih besedah pri tem dosegajo lepe rezultate, po njihovem sistemu pa se zgledujejo tudi v tujini.

Dodatne pozitivne učinke na tem področju si Podržaj obeta od nedavno sprejetega zakona o probaciji, za katerega pričakuje, da bo zmanjšal število ljudi v zaporih.

Delovne terapije
Da bi zapornike čim bolje pripravili na življenje zunaj zapora, so po besedah vodje sektorja za tretma Lucije Božikov v drugi polovici lanskega leta začeli izvajati projekt razvoja delovnih kompetenc, izvajajo pa tudi delovne terapije. Namen obeh projektov, pri čemer je prvi v 80 odstotkih sofinanciran od EU-ja, je zagotoviti dejavnejše preživljanje časa zapornikov v zaporu in izboljšati pripravo posameznika za prehod nazaj v družbo.

Novinarske konference sta se danes udeležila tudi dva udeleženca omenjenih programov, Barbara in Vojko, ki sta povedala, da tako bivanje v zaporu preživljata bolj koristno, hkrati pa pridobivata znanja, ki bi jih rada uporabila po vrnitvi na prostost. Vojko je, denimo, v zaporu opravil poklicno kvalifikacijo za izdelovalca spletnih strani.